Obolenja in poškodbe dihal

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
PREDAVANJE O CEPLJENJU PROTI HPV
Advertisements

MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
PREDMET: Varno in zdravo okolje
PREVENTIVNI UKREPI PRI ZASTRUPITVAH
Področje delovanja družbe VinKom.
1. JEDILNI LIST ZA ČLOVEKA
Mentor: Prof.dr. Miha Žargi, dr.med.
Gimnazija Ljubljana šiška
VIRI IN POTA ŠIRJENJA OKUŽB
Bolezni živčevja in stres
BOLEZNI, POŠKODBE DIHAL, ZADUŠITEV IN OŽIVLJANJE
AIDS IZDELALA: ŠOLSKO LETO:.
BOLEZNI SEČIL.
MRSA in VRE.
Bakterijski povzročitelji vnetij spodnjih dihal
SLADKORNA BOLEZEN (diabetis mellitus)
DIHALA.
OKOSTJE Avtorja: Profesor:.
MUTACIJE IN MODIFIKACIJE
UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI DELU
Vpliv alkohola in drugih mamil na delovanje živčevja
DROGE.
SRCE IN KRVNI OBTOK.
ŠC PET SREDNJA ŠOLA POŠTE EKONOMIJE IN TELEKOMUNIKACIJE
OBOLENJA SEČIL PRI OTROKU
KOŽA.
Predstavitev za organizme
Angina Pripravila:.
Žile in krvni obtok.
Vitamin B12.
ZLORABA ALKOHOLA IN CIGARET (VPLIV NA ŽIVČEVJE IN OSTALE ORGANE)
Bolezni v afriki.
*SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI*
Mladi in kajenje.
SPLAV.
DROGE.
Case report.
ONESNAŽEVANJE ZRAKA LETALSKI PROMET.
BORELIOZA.
Herpes simplex.
PLESEN BIOLOGIJA- PLESEN.
? RAK ?.
KAMPILOBAKTERIOZA Campylobacter jejuni.
POŠKODBE OKOSTJA IN VEZIVNIH TKIV – ZLOM, ZVIN, IZPAH
BIPOLARNA MOTNJA.
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA BIOLOGIJA.
IMUNOST in Imunski sistem.
MOTNJE HRANJENJA ANOREKSIJA NERVOZA
Spontani bakterijski peritonitis
BAKTERIJSKE OKUŽBE SPODNJIH DIHAL
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
BOLEZNI ŽIVČEVJA V SODOBNEM ČASU
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
Acianotične prirojene srčne napake s komunikacijo med sistemskim in pljučnim obtokom: levo-desni šanti.
MOTNJE HRANJENJA.
SOLARIJ Somatologija.
Projektna naloga pri predmetu geografija
~~ČUTILO ZA SLUH-UHO~~
OKUŽBE KOŽE VIRUSNE OKUŽBE KOŽE.
KemijskO in biološkO orožjE
DROGE.
BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI
BAKTERIJSKE OKUŽBE KOŽE
DROGE.
Kaj je stres? Stres je pojem iz psihologije, beseda je bila prvič uvedena že v 17. stol Nanaša se na posledice ne zmožnosti organizma.
STRES IN DEPRESIJA.
OBTOČILA.
NOŽNE PROTEZE.
BOLEZNI V AFRIKI.
Bolezni kože Naredila:.
Zapis predstavitve:

Obolenja in poškodbe dihal Biologija

Splošno Obolenja in poškodbe dihal so: bronhitis, astma, pljučnica, angina, gripa ter druge. Pri vseh so simptomi podobni, predvsem pa je potrebno čim več počivati, piti veliko tople tekočine in zaužiti dovolj vitamina C. Bolnik

bronhitis SIMPTOMI: težko dihanje, povišana telesna temperatura, kašelj, utrujenost, odpoved dihal in prizadetost srca. Bronhitis je vnetje večjih dihalnih poti (sapnic ali bronhijev). Najpogosteje nastane kot posledica virusne okužbe. Razlikujemo dve obliki bronhitisa: akutni, ki se pojavi nenadoma in se hitro konča, in kronični, ki se ponavlja vsako zimo z večmesečnim kašljem in gnojnim izmečkom. Bronhiji

astma Astma je trajno vnetje dihalnih kanalov, vpliva na pretok zraka v pljuča in iz njih ter s tem povzroča oteženo dihanje. Ko alergeni pridejo v stik z vnetimi bronhiji, se ti še bolj zožijo, stisnejo in s tem močno otežijo dihanje. Če sindrom napreduje, pride do astmatičnega napada. Astma je med pljučnimi boleznimi najpogostejša, saj prizadene 15-17 % ljudi. Zdravila za astmo ni; da se pa blažiti simptome. Inhalator

Rentgenska slika pljučnice pljučnica Pljučnica je vnetje drobnih pljučnih mešičkov. Lahko se razvije že iz prehlada. Pojavlja se pri ljudeh vseh starosti, vendar je zlasti nevarna za starejše ljudi ter kronične bolnike, pri katerih je vodilni vzrok smrti. Obstajajo cepiva proti določenim mikroorganizmom, ki povzročajo pljučnico. Rentgenska slika pljučnice

angina Angina je vnetje mandljev in žrela. Simptomi: povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v žrelu pri požiranju. Bolečine so lahko celo tako močne, da je moteno požiranje sline. Zdravilo za zdravljenje angine je penicilin v obliki tablet ali sirupa, v ustreznem odmerku, ki ga predpiše zdravnik. Zdravljenje traja 10 dni. Angina

gripa Gripa je okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi gripe tipa A, B ali C. Je nalezljiva ter se prenaša kapljično. Bolezenski znaki so hujši in trajajo dlje kot tisti pri prehladu. Okrevanje traja od enega do dveh tednov. Vsako leto se proti gripi lahko cepimo. Gripa

Viri in literatura : http://sl.wikipedia.org/wiki/Bronhitis http://sl.wikipedia.org/wiki/Astma http://sl.wikipedia.org/wiki/Plju%C4%8Dnica http://sl.wikipedia.org/wiki/Angina http://sl.wikipedia.org/wiki/Gripa Učbenik BIOLOGIJA 9 (Martina Svečko, Ljubljana 2006)