BIPOLARNA MOTNJA.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI
Advertisements

CENI TISTO, KAR IMAŠ! © Pesem ptic.
TEMPERAMENT IN OSEBNOST V ZGODNJEM OTROŠTVU
PREDMET: Varno in zdravo okolje
SPRETNOSTI ZA SOCIALNO DELO Z OSEBAMI Z DEMENCO
Področje delovanja družbe VinKom.
SKRB ZA VARNOST NA DELOVNEM MESTU
Spomladansko srečanje članov ŽPS
1. JEDILNI LIST ZA ČLOVEKA
Mentor: Prof.dr. Miha Žargi, dr.med.
MOBBING.
POZORNOST IN KONCENTRACIJA, UČNI STILI
Karotidna arterija.
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE – izziv za prihodnost
MKB 10 ali ICD 10 F1X.Y F1(psihoaktivna snov).(klinično stanje)
Gimnazija Ljubljana šiška
Bolezni živčevja in stres
BOLEZNI, POŠKODBE DIHAL, ZADUŠITEV IN OŽIVLJANJE
Maja Štante Vouk in Mojca Kastrin
AIDS IZDELALA: ŠOLSKO LETO:.
MRSA in VRE.
SLADKORNA BOLEZEN (diabetis mellitus)
MUTACIJE IN MODIFIKACIJE
UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI DELU
Vpliv alkohola in drugih mamil na delovanje živčevja
Priporočena doza smeha – najmanj 1x dnevno.
Žile in krvni obtok.
Vitamin B12.
Posebnosti otroka in obdobja v razvoju otroka
Zasvojenost z raČunalnikom
ZLORABA ALKOHOLA IN CIGARET (VPLIV NA ŽIVČEVJE IN OSTALE ORGANE)
Bolezni v afriki.
*SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI*
Avtizem.
KRIZNA STANJA IN ZDRAVSTVENA NEGA
SPLAV.
DROGE.
BORELIOZA.
Herpes simplex.
? RAK ?.
Vplivi na rast populacije
KAMPILOBAKTERIOZA Campylobacter jejuni.
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA BIOLOGIJA.
IMUNOST in Imunski sistem.
MOTNJE HRANJENJA ANOREKSIJA NERVOZA
MARIHUANA legalizirati ali prepovedati
Spontani bakterijski peritonitis
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
BOLEZNI ŽIVČEVJA V SODOBNEM ČASU
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
MORFIN.
MOTNJE HRANJENJA.
SOLARIJ Somatologija.
Projektna naloga pri predmetu geografija
ČAS TELEVIZIJE.
Učinek tople grede.
ODVISNOST.
OKUŽBE KOŽE VIRUSNE OKUŽBE KOŽE.
Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI
Obolenja in poškodbe dihal
DROGE.
BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI
RAST ZOB IN HIGIENA USTNE VOTLINE
OSEBNA HIGIENA.
DROGE.
VETRNE ELEKTRARNE.
Kaj je stres? Stres je pojem iz psihologije, beseda je bila prvič uvedena že v 17. stol Nanaša se na posledice ne zmožnosti organizma.
STRES IN DEPRESIJA.
NOŽNE PROTEZE.
SONČEV IN LUNIN MRK fizika.
Zapis predstavitve:

BIPOLARNA MOTNJA

KAJ JE BIPOLARNA MOTNJA? Je bolezen dveh obrazov. Je psihiatrična motnja, pri kateri se izmenjujeta dve razpoloženjski stanji: depresija in manija. Človek je žalosten, utrujen, občuti praznino in brezvoljnost. Človek je evforičen.

ZNAKI IN SIMPTOMI Depresija: -Glavni znaki in simptomi depresije so žalost, tesnoba, občutek praznine in brezupa. - Pojavljajo se črnogledost, občutek nemoči, brezvrednosti in krivde. -Pogoste so misli o smrti in samomoru.

Manija: -Ljudje imajo izjemno energijo, so pretirano samozavestni in odločni. - Pogosto delujejo nerazsodno, so prepirljivi, lahko tudi agresivni. Hipomanija: - Gre za blažjo obliko manije, ki ima podobne, le manj izražene simptome. “Mešana” oblika: - Simptomi manije in depresije so prisotni istočasno ali pa čez dan razpoloženje večkrat niha.

OBLIKE BIPOLARNE MOTNJE Klasična oblika bolezni, pri kateri se epizode manije in depresije ponavljajo bipolarna motnja tipa I. Pri nekaterih bolnikih se nikdar ne razvije izrazita manija, pač pa le blažja oblika manije, ki se ciklično menjava z depresijo bipolarna motnja tipa II.

KDO ZBOLI ZA BIPOLARNO MOTNJO? Zboli lahko vsakdo, tudi otroci in mladostniki. Najpogosteje se prvič pojavi v obdobju zgodnje odraslosti.

Kaj povzroča bipolarno motnjo? Povečan stres ali zloraba alkohola oz. prepovedanih drog so navadno sprožilni dejavniki. V nastanek bolezni naj bi bili vpleteni nenormalni prenosi živčnih impulzov, napačni signali med celicami in ekspresija genov ter kronične poškodbe nevronov.

VPLIV BOLEZNI NA BOLNIKA Bipolarna motnja lahko znatno vpliva na človekovo funkcionalno sposobnost in njegovo socialno življenje. Največ samomorov se zgodi v fazi depresije, ko se ta začenja ali pa končuje. Dodatno lahko bolnikov položaj otežijo še sočasne motnje, kot so anksioznost (tesnobnost), osebnostne motnje, zloraba alkohola in drugih substanc.

POGOSTOST BIPOLARNE MOTNJE Ocenjujejo, da bolezen prizadene 1,2 do 1,6 % populacije. V Sloveniji naj bi tako imelo bipolarno motnjo 24.000 ljudi.

ZDRAVLJENJE BIPOLARNE MOTNJE Zdravi se akutno in preventivno oz. vzdrževalno. Cilj akutnega zdravljenja je zdravljenje posamične razpoloženjske epizode. Cilj preventivnega zdravljenja pa je preprečiti ponoven pojav katerekoli razpoloženjske epizode. Po prvi epizodi bipolarne motnje traja zdravljenje običajno dve leti, po drugi epizodi pet let, po tretji pa vse življenje.

Pomoč bližnjih ali prijateljev je zelo pomembna. Skrbijo, da: -bolnik beleži svoje razpoloženjske spremembe, -redno jemlje zdravila, -se posveti prijetnim dejavnostim, -se izogiba zlorabi alkohola in drog, -pomagajo bolniku obvladovati stresne situacije.

ZNANI Z BIPOLARNO MOTNJO Rosie O’ Donnell Catherine Zeta-Jones Russell Brand http://www.youtube.com/watch?v=EMuH2gWx2Ho

VIRI http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/bipolarna/ http://www.psihiater-leser.com/452/27543.html http://www.psihoterapija- ordinacija.si/sl/dusevne-motnje/motnje- razpolozenja/kaj-so-motnje-razpolozenja/72- bipolarna-motnja.html