Silicij Simbol Si vrstno število 14 relativna atomska masa 28,0855

Fizikalne lastnosti V obliki kubičnih (ploskovno centriranih), temno sivo do črno obarvanih kristalov s kovinskim sijajem (notranja zgradba je enaka kot pri diamantu) Je drobljiv in trši od stekla Je polprevodnik, saj se mu prevodnost s temperaturo povečuje Gostota je 2,33 g/cm3 Tališče je pri 1410 ° C Vrelišče je pri 2355 ° C

Kemijske lastnosti Silicij zgori pri visokih temperaturah silicijevega dioksida (SiO2) S fluorom reagira že pri sobni temperaturi Z ostalimi halogeni reagira pri povišani temperaturi Oksidira šele pri temperaturi 1000 ° C Z dušikom reagira šele pri temperaturi 1400 ° C (pri tem nastane silicijev nitrid Si3N4) Raztaplja se tudi v nekaterih kovinah, tako da nastanejo silicidi (npr. dikalcijev silicid Ca2Si, kalcijev silicid CaSi in kalcijev disilicid CaSi2) V spojinah je vselej štirivalenten V marsičem je podoben ogljiku, vendar v spojinah nikoli ne tvori dvojnih ali trojnih vezi

Nahajališča Za kisikom je v Zemljini skorji na drugem mestu V kraljestvu mineralov po pomembnosti zaseda prvo mesto Najdemo ga vezanega v silikatih (soli silicijeve kisline; kisikovi atomi so vezani na silicijev atom z močnimi polarnimi vezmi), posebej v obliki zemeljsko-alkalijskih, aluminijevih in železovih silikatov in v silicijevem dioksidu, bolj poznanem kot kremen

Pridobivanje in uporaba Tehnično ga pridobivajo v pečeh z redukcijo z ogljikom: SiO2 + C  Si + 2 CO Pri redukciji nastane praškasti silicij, ki ga uporabljajo večinoma kot reducent in kot sestavino v zlitinah za izdelavo različnih specialnih jekel. Zelo prečiščen silicij pridobivajo s consko rafinacijo ali posebnimi postopki, kot je npr. piroliza očiščenega silana SiH4: SiH4  Si + 2 H2 Čisti silicij dobijo tudi iz klorida (uporabljajo za pridobivanje silikonov, za prevodnike): SiCl4 + 2 Mg  Si + 2 MgCl2 Uporbljajo ga kot polprevodnik v elektrotehniki

Spojine Silicijevo kislino H4SiO4 (ni je možno izolirati) pridobivajo iz raztopin silikatov z močnimi kislinami: Na2SiO3 + 2 HCl + H2O  H4SiO4 + 2 NaCl Ali pa z vodo iz silicijevega tetraklorida: SiCl2 + 4 H2O  H4SiO4 + 4 HCl Poznane so tudi spojine silikati, ki so soli silicijeve kisline Naravni silikati tvorijo večino preperelih in nepreperelih kamnin, sintetični silikati pa so vodno steklo, cement, beton, ultramarin, silikatna keramika, steklo in emajl Silicij tvori tudi hidride (spl. SinH2n+2), silane, ki so lahko plini ali hlapne tekočine Pomembna skupina organosilicijevih spojin so silikoni ali siloksani. Na verigi ogljikovih atomov so na osnovni skelet vezani izmenjajoči silicijevi in kisikovi atomi.