I.gimnazija v Celju CUNAMI.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Hitrostni rekordi Žan Susman 8.b.
Advertisements

Mag. Boris RUŽIČ, univ. dipl. inž. el. Inšpektor – višji svetnik
Promet omogoča nemoteno delovanje gospodarstva in družbe
SPLOŠNO O VULKANIH: Predstavljajo veliko nevarnost in problem ljudem, ki živijo v njihovi okolici Nastajajo ob: üstikališču zemeljskih litosferskih plošč.
Prostorski razvoj Slovenije in energetska učinkovitost
EKIPNI DVOBOJI Prevod: Irena Rosa WA Usposabljanje sodnikov 2017.
ORJAŠKI LIGENJ.
UČINKI SONCA.
GRADBENIŠTVO PRED 200 LETI KAKŠNA SO BILA NOVA MESTA
RAKI.
Rally WRC Gronholm Loeb.
JAPONSKA.
NEWTONOVI ZAKONI fizika
ITALIJA Januar 2010.
Morski pes.
Atomska bomba.
FJORDI.
Severna Evropa Naravne razmere
RUSIJA.
CUNAMI Geografija.
CUNAMI.
Projektna naloga pri predmetu geografija
Energija.
Orožja v prvi svetovni vojni
Velikost zvezd, črne luknje
ALPE.
Arabske države.
Hitrostni rekordi.
ŠPANIJA.
El Niño.
YELLOWSTONE.
NOVA ZELANDIJA Pripravil:.
REPUBLIKA INDONEZIJA.
Voda po kemijsko Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo.
NOVA ZELANDIJA MAORSKO IME: AOTEAROA.
JUPITER Predmet:Fizika.
Herpes simplex.
Vplivi na rast populacije
Kje je luna ko je ne vidimo ?
KANADA.
VESOLJE.
Vsebina Motivacija Beton in požar MABZVZ / UHPFRC
GEJZIR.
MAURITIUS.
DANSKA.
DINOZAVRI Predmet: Biologija.
Učinek tople grede.
LUNA.
NOVA ZELANDIJA Avtorica: Mentor:.
Profesor: Avtorica: Predmet: Fizika
LUNA OŠ Polje Februar 2012 Mentorica: __________________
KOŠARKA.
RIBE Pripravila:.
GALAKSIJE.
SELINUNT.
ZEMLJA - NASTANEK 1. Oblak poln zvezd.
PLANET ZEMLJA.
MORSKE DEKLICE.
SONČNA ENERGIJA.
LOM SVETLOBE.
TEKOČINE.
MIKROVALOVNA PEČICA predmet: Fizika.
Potresi in tsunamiji Predmet : Geografija.
VETRNE ELEKTRARNE.
Učenka: Učiteljica: Razred: Datum:
SONČEV IN LUNIN MRK fizika.
Knjiga za vse: Avdio produkcija
Vulkani Severna Evropa.
ZAKAJ OB NEVIHTAH NAJPREJ VIDIMO BLISK, ŠELE NATO PA SLIŠIMO GROM?
RMS Titanic.
Zapis predstavitve:

I.gimnazija v Celju CUNAMI

KAJ SO? V japonščini izraz pomeni pristaniščni val tsu - pristanišče, nami - val Je navaden gravitacijski vodni val, ki ima zelo veliko valovno dolžino, ki lahko znaša vse do 500 km.

ZAKAJ NASTANEJO? Nastanek je vezan na: potres, vulkanski izbruh, velik plaz, padec meteorita.

NASTANEK PRVA FAZA: NASTANEK Nenadni dvig oceanskega dna, povzroči dvig stebra vode v oceanu na tem območju. Ker je voda nestisljiva, se na površini poruši težnostno ravnovesje, ki ga zavzema gladina oceana. Ocean poskuša ponovno zravnati gladino okoli dvignjenega dela. Kjer je voda dvignjena začnejo na vse strani širiti valovi.

DRUGA FAZA: ŠIRJENJE Valovi imajo na odprtem oceanu valovno dolžino med 200 in 300 km. Višina valov (amplituda) močnega cunamija je na odprtem morju od enega do dveh metrov, proti obali se veča. Širijo se s hitrostjo med 500 in 900 km/h. Njihova hitrost je sorazmerna z globino oceana.

Energija valovanja se ne spremeni. TRETJA FAZA: PREPLAVLJANJE KOPNEGA Ko se približuje obali postaja morje plitvejše, njegova hitrost se zmanjša. Energija valovanja se ne spremeni. Zaradi zmanjšanja hitrosti se poveča amplituda, razdalje med vrhovi valov se zmanjšajo, poveča pa se gostota energije.

Zaradi zmanjševanja prostora med dnom in gladino se močno poveča višina valov. Pogosto doseže obalo najprej dno vala. Šele potem pa udari deset in več metrov visok vrh vala. Po preplavitvi kopnega začne val zaradi trenja in vrtinčenja izgubljati energijo.

Valovi se širijo po morju. Normalna situacija. Pride do potresa. Nastanek valov. Valovi se širijo po morju. Valovi dosežejo kopno.

POSLEDICE: Posledice cunamijev so lahko katastrofalne: Uničenje neštetih domov, Veliko območij, Terja zelo veliko življenj.

Posledice cunamija leta 2004

KAKO SE ZAVARUJEMO? Pred cunamiji se je težko zavarovati. Če nastane močan potres blizu morja, se lahko pojavijo. Cunamijev se ne da preprečiti ali natančno napovedati. Države z grožnjo cunamijev uporabljajo opozorilne sisteme za odkrivanje cunamijev in opozorijo večino populacije, preden ta udari.

CUNAMIJI V ZGODOVINI DATUM KRAJ NASTANKA UČINKI SMRTNE ŽRTVE 26. december 2004 Javanski jarek, Indonezija opustošeni predeli Tajske, Šri Lanke, Indonezije, Indije, Malezije… 250. 000 1. november 1755 Atlantski ocean Valovi visoki 6 metrov in več, opustošene obale Portugalske, manj obale Španije in Maroka 60.000 28. december Sicilija Vzhodna obala Sicilije z Messino 58. 000

DATUM KRAJ NASTANKA UČINKI SMRTNE ŽRTVE 27. avgust 1883, vulkan Krakatau 40-metrski valovi 36 000 15. junij 1896, Japonski jarek 30-metrski val 27.122 8. avgust 1868 jarek Peru-Čile 10 000 - 15 000 23. avgust 1976 morje Celebes 8000 3. marec 1993 3000 17. julij 1998 Papua, Nova Gvineja, Bismarkovo morje 2200 7. junij 1692 Portoriko, Karibi 2000

NASTANEK CUNAMIJA: http://cais.cu.edu.eg/e/flash/TsunamiEn.swf CUNAMI LETA 2004 http://www.youtube.com/watch?v=K-5jChbD4oU http://www.youtube.com/watch?v=w9ygYqj4rVM