PODZEMNI KRAŠKI POJAVI

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
© Modrijan založba d. o. o..
Advertisements

ali PREHODI MED AGREGATNIMI STANJI
Voda teče navzdol Polona Slobodnik, OŠ Bičevje.
SPLOŠNO O VULKANIH: Predstavljajo veliko nevarnost in problem ljudem, ki živijo v njihovi okolici Nastajajo ob: üstikališču zemeljskih litosferskih plošč.
ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO
PRAPROTI.
Avtor: Mladi Maj ČAROBNI GOZD 2. del.
GRAND CANYON.
VULKANI Luka Gmajnar 4.b.
Dinarski svet Avtor: Mentorica:.
EKOLOGIJA.
Uporaba LOGGER PROja Aktiv fizikov SEŠTG
ŽLAHTNI PLINI.
KLARINET.
MAGNETI.
FJORDI.
ČUTILO ZA VID.
CUNAMI Geografija.
Otok, kjer odloča narava
CUNAMI.
Venera ? & ? 2008/2009.
KONTINENTI IN OCEANI.
Silicij Simbol Si vrstno število 14 relativna atomska masa 28,0855.
RAKI Januar 2016.
ALPE.
SEVERNA EVROPA.
Dejan Zver, direktor trženja Gorenje Surovina d.o.o.
PLANINSKO POLJE.
PLANETI NAŠEGA OSONČJA
El Niño.
BELJAKOVINE.
SUPERPREVODNOST.
ONESNAŽEVANJE VODA.
MARS.
KOVINE.
PLANETI.
Kraški relief Predmet:Geografija.
BIOTSKA PESTROST PO SVETU IN V SLOVENIJI
JEZERA Geografija.
BORELIOZA.
Merkur in Venera.
MERKUR.
INKONEL - zlitine na osnovi Niklja
Kje je luna ko je ne vidimo ?
Katja Muc, 1.a Gimnazija Šiška, 2011
DINARSKI SVET.
GEJZIR.
Zemljin ”sestrski planet”
LUNIN IN SONČEV MRK.
Fizika OŠ Janka Kersnika Brdo Merkur Venera IN.
BIOLOŠKA SESTAVA PREBIVALSTVA
STRUPI in PLESNI.
EKOLOGIJA JEZERA.
Učinek tople grede.
LUNA.
LUNA OŠ Polje Februar 2012 Mentorica: __________________
RIBE Pripravila:.
SLOVENSKE ALPE SLOVENSKE ALPE.
Antoine Laurent de Lavoisier
Izvir Krke Zahodni del Suhe krajine Naselje Krka Krška jama.
PLANET ZEMLJA.
M. Šifrar: Rakete na vodni pogon
Puščave in polpuščave.
LOM SVETLOBE.
KRAŠKI POJAVI Opiši slike. Kaj predstavljajo?
MIKROVALOVNA PEČICA predmet: Fizika.
NOŽNE PROTEZE.
SONČEV IN LUNIN MRK fizika.
Predstavitev Amazonskega
Vulkani Severna Evropa.
Zapis predstavitve:

PODZEMNI KRAŠKI POJAVI Predmet: Geografija Šola: OŠ Gor. Radgona

POJAVI Brezno Stalaktiti Stalagmiti Steber Suha jama Vodna jama

OPIS Bistvo kraškega površja, so kraški pojavi, ki nastajajo s kemičnim raztapljanjem apnenca. Za kras je značilno podzemeljsko pretakanje vode. Tekoče vode ne tečejo več po površju, ampak skozi razpoke v prepustnih kamninah, (apnencu, v manjši meri tudi dolomitu) ki ponikajo v globino. Kraške pojave delimo na površinske in podzemeljske. Nastajajo zaradi delovanja padavinske vode (dež), ki se v zraku in predvsem v tleh navzame ogljikovega dioksida in z njim tvori blažjo ogljikovo kislino. Ta raztaplja apnenec (in njim sorodne kamnine), njihove raztopljene minerale pa potem odlagajo v kraškem podzemlju (kraške jame) kjer tvorijo kapnike (stalaktiti, stalagmiti in stebri).

Brezno sicer niso v celoti podzemna oblika , vendar jih lahko k le-tem vseeno prištevamo . Pravijo jim tudi " jame brez dna " . Brezno je navpična ali strma , bolj globoka kot široka votlina , ki ji ne vidimo dna . Poznamo 3 vrste brezen - podorno , tektonsko in udorno brezno . V brezno teče površinski vodotok .

Mož ki pleza po breznu (http://dzrjl.speleo.net/dzrjl.old/history/slike/05-02-brezno_martina_krpana.jpg) (http://www.ljudmila.org/jkz/assets/images/fotka_02.jpg)

Stalaktiti, stalagmiti in stebri Vsi poznamo najznačilnejše kraške podzemne pojave , stalaktite in stalagmite , torej kapnike . Oboji nastajajo z izločanjem sige . Stalaktiti rastejo s stropa proti tlom , stalagmiti pa s tal proti stropu . Včasih se stalaktit in stalagmit združita , nastalemu pojavu pravimo steber .

Vodna jama so pravi podzemski vodotoki - po njih teče voda, zato opazimo v njih posebne oblike. Voda dere skozi votlino z veliko silo na stene in s pomočjo mahenične erozije izdela jami okroglo obliko. Toda najpogosteje se količina vode zelo razlikuje in običajno jo je le toliko, da pokrije samo spodnji del jame in tako z mehanično deluje samo v njenem dnu in na spodnjem delu sten, zato ostaja strop nespremenjen. http://www.ramsar.si/images/krizna_jama_1.jpg

Suha jama nimajo ravnega dna in jih ni izdolble podzemna vodna struga ampak voda deževnica ter snežnice, ki je pronicala v notranjost in na manj odpornih ploskvah razširila razpoke v votline (Potočka zijalka). Sem spadajo še jame, ki so bile vodne, vendar se je voda iz njih preselila v nižje lege. V jamah se temperatura bistveno ne spreminja. http://www.divaca.si/mma_bin.php?id=2006022415182874&src=min

VIRI Viri od slik so pripisani od spodaj J. Senegačnik, B. Drobnjak, M. Otič, Živim v Sloveniji, Ljubljana, Modrijan, 2000 http://sl.wikipedia.org/wiki/Kra%C5%A1ki_pojavi http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Kra%C5%A1ki_pojavi http://www.dijaski.net/?stran=geo&sub=ref http://solajenora.krneki.org/?vie=kat&id=9