CUNAMI.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
FIZIKALNE LASTNOSTI ALKANOV
Advertisements

SPLOŠNO O VULKANIH: Predstavljajo veliko nevarnost in problem ljudem, ki živijo v njihovi okolici Nastajajo ob: üstikališču zemeljskih litosferskih plošč.
7.predavanje: življenjska doba izdelka in marketiško načrtovanje
Vektorji.
ORJAŠKI LIGENJ.
UČINKI SONCA.
Vsi, ki ste žejni, vsi utrujeni, pridite k vodi, potopite srce v Mé.
RAKI.
Seminarska naloga iz fizike
VULKANI Luka Gmajnar 4.b.
NEWTONOVI ZAKONI fizika
Morski pes.
Atomska bomba.
FJORDI.
Severna Evropa Naravne razmere
RUSIJA.
CUNAMI Geografija.
PODZEMNI KRAŠKI POJAVI
I.gimnazija v Celju CUNAMI.
Energija.
PORTOROŽ.
LETALSTVO.
KONTINENTI IN OCEANI.
RAKI Januar 2016.
Orožja v prvi svetovni vojni
Kako nastane zemljevid
Arabske države.
SEVERNA EVROPA.
SEVERNA EVROPA.
ŠPANIJA.
Grafične enote.
PORTUGALSKA.
El Niño.
NIAGARSKI SLAPOVI.
KAMBRIJ.
NOVA ZELANDIJA Pripravil:.
NOVA ZELANDIJA MAORSKO IME: AOTEAROA.
PUŠČAVA.
ONESNAŽEVANJE ZRAKA LETALSKI PROMET.
Merkur in Venera.
Vplivi na rast populacije
HUB, SWITCH Avtor:Križanič Mišel.
Kje je luna ko je ne vidimo ?
KANADA.
VESOLJE.
GEJZIR.
MAURITIUS.
LUNIN IN SONČEV MRK.
VETRNO KOLO.
Učinek tople grede.
LUNA OŠ Polje Februar 2012 Mentorica: __________________
RIBE Pripravila:.
SELINUNT.
ZEMLJA - NASTANEK 1. Oblak poln zvezd.
M. Šifrar: Rakete na vodni pogon
Puščave in polpuščave.
MORSKE DEKLICE.
SONČNA ENERGIJA.
LOM SVETLOBE.
TEKOČINE.
MIKROVALOVNA PEČICA predmet: Fizika.
Potresi in tsunamiji Predmet : Geografija.
ŠTIPENDIJE za študij v tujini
Knjiga za vse: Avdio produkcija
Vulkani Severna Evropa.
Napisala: Svetlana Makarovič Lutke: Ema Hribovšek
ZAKAJ OB NEVIHTAH NAJPREJ VIDIMO BLISK, ŠELE NATO PA SLIŠIMO GROM?
RMS Titanic.
POTENCIALNA ENERGIJA.
Marec,
Zapis predstavitve:

CUNAMI

Kaj slpoh je to cunami? Cunami v slovenščini pomeni pristaniščni val Cunamije včasih imenujejo plimni val pogosto res bolj spominjajo na naraščanje morja ob plimi kot pa lomljenje običajnih valov na obali

Čeprav je res tudi da cunamiji navadno nimajo nič skupnega s pristanišči pa se izraz cunami danes uporablja izključno za valove ob izrivu večjih količin vode morske vode Cunami je sistem valov, ki ga povzročijo premiki v morju, kot denimo vulkanski izbruhi, celinski plazovi na obali ali pa potresi Moč cunamija postane jasna šele, ko doseže obalo

Rušilna moč cunamija Razlika med cunamiji in valovi, ki jih povzročajo viharji ja tada lahko dosežejo ti valovi v izjemnih pogojih ravno tako 30 m višine, vendar pa ostane voda v globinskih plasteh nedotaknjena in hitrost od 8 do 100 km/h pri dolžini vala med 100 in 200 m Medtem se pri cunamiju premika celotni volumen vode torej cel vodni steber od morskega dna do površine morja

Višina valov je odvisno od količine energije cunamija in globina vode, na odprtem oceanu znaša redko kdaj več kot nekaj decimetrov. Valovna dolžina, torej razdalja med valovnimi hribi do naslednjega znaša med 100 do 500 km, ki se širi s hitrostjo med 800 do 1000km/h, vodna gladina se zaradi tega dvigne zelo počasi in zelo malo, nakar, zopet pade

Galerija slik

Nastanek cunamija V globoki vodi se energija cunamija ohranja ki je odvisna od njegove višine in hitrosti Cunamiji omajo zelo veliko valovno dolžini (reda 100 km) kar je vedno dosti več od globine morja, zato se vedno tudi na odprtem morju obnašajo kot valovi v plitvi vodi

Cunami lahko na morju doseže hitrost tudi do 800 km/h, kljub temu ga verjetno sploh ne bi zaznali Vendar ko pa se cunami približa obali se njegova hitrost zmanjša velikost pa poveča Valovi velikosti tudi do 30 metrov so uničujoči za obalna naselja, še posebej takrat ko ga tudi z instrumenti zaznamo

Galerija slik

Cunamiji v zgodovini DATUM KRAJ NASTANKA UČINKI ŽRTVE 2000 60 000 7.JUNIJ.1692 (prvi znan cunami) Portoriko, Karibi Poplavljen Port Royal, Jamajka 2000 1.11.1755 Atlantski ocean, 6-metrski valovi Opustošenje ob obalah Portugalske, Lizbona, manj obale Španije in Maroka 60 000 28. december 1908 Sicilija Vzhodna obala Sicilije z Messino 58 000 26. december 2004 Javanski jarek, Indonezija opustošeni predeli Tajske, Šri Lanke, Indonezije, Indije, Malezije… do 15. januarja 2005 najmanj 165 000