SILA
Kadar na telo deluje drugo telo in spreminja njegovo obliko, zgradbo ali gibanje, pravimo, da na telo deluje sila. Če se gibanje telesa spremeni ( poveča ali zmanjša se hitrost, spremeni se smer ) ali če se telo deformira ( raztegne, skrči, deformira ), pomeni, da je na telo delovala sila.
primeri delovanja sile:
SILA ob dotiku na daljavo - tlačna - električna - natezna - magnetna - trenje - gravitacijska
Sila je vektor – pomembna je smer, velikost in lega Sila je vektor – pomembna je smer, velikost in lega. Označimo jo z F, ponazorimo z usmerjeno daljico, merimo s silomeri, enota je N ( Newton ) F1 Dolžina daljice nam podaja velikost sile. npr.( 1 cm pomeni 1 N ) prijemališče sile
Določanje rezultante večjega števila sil Kadar na telo deluje več sil, rezultanto vseh delujočih sil določamo z vektorsko vsoto. To pomeni, da v konico prvega vektorja postavimo prijemališče vektorja druge sile ( z vzporednim premikom ) in nato nadaljujemo. Rezultanta vseh sil pa poteka od prijemališča prve sile, do konice zadnje sile.
Primer 1 Določi rezultanto sil na sliki. F1 F3 F2
F1 F3 F2
Primer 2 Določi rezultanto sil na sliki: F1 F3 F2
Primer 2 Določi rezultanto sil na sliki: F1 F3 F2
zakon vztrajnosti Če na telo ne deluje nobena sila ali če je rezultanta vseh delujočih sil nič, se telo giblje s stalno hitrostjo ( enakomerno ) oziroma miruje.
Primer 1 Vriši in poimenuj sile na sliki. Utež na vrvi miruje.
Primer 2 Izračunaj in nariši rezultanto sil F1 in F2. Velikost sile F1 = 200 N, sile F2 = 150 N. Merilo 1cm predstavlja 1N. a) sili sta nasprotno usmerjeni b) sili sta enako usmerjeni c) sili sta pod pravim kotom, s skupnim prijemališčem
Primer 3 Določi rezultanto sil na mirujočo obešeno utež na sliki. Sila teže uteži je 3 N. ( Merilo: 1 N je 1 cm ). Določi tudi velikost sil vrvi.