Delavnica SGRZ Ljubljana, 28.nov.2013

Predstavitev na temo: "Delavnica SGRZ Ljubljana, 28.nov.2013"— Zapis predstavitve:

1 Delavnica SGRZ Ljubljana, 28.nov.2013
Usmeritve EU za doseganje odličnosti in globalne konkurenčnosti Prof.dr.Boris Cizelj Predsednik Uprave

2 Global Scientific Cooperation
2

3 Scientific Cooperation in Europe
3

4 Network Analysis (FP6) Organizational Roles:
Circle size indicates total number of projects coordinating Arrow size indicates number of projects coordinated Arrow direction indicates who coordinates whom 4 4

5 FP7: Top participants Higher Education

6 FP7: Top participants Research Organisations

7 FP7: Top participants "Industry"

8 FP7 Top participants NUTS2 regions

9

10 Finančni instrumenti COSME

11 Turning EU into an Innovation Union
Innovation Union flagship initiative aims at creating the best conditions for Europe's researchers and entrepreneurs to innovate A broader approach to innovation: joining research and technological development with: Product innovation, service innovation, innovation in design etc., including process and organisational innovation Social innovation, public sector innovation, eco-innovation etc. Exploration of new business models > Both technological & non-technological > Both incremental & disruptive innovation Improving framework conditions for innovation to flourish 34 commitments: Speeding up standardisation, Making better use of and 'modernising' public procurement procedures, Creating a real internal market for venture capital, Agreeing on a unified European patent, Completing the European Research Area (ERA)

12 Investing in R&D and Innovation helps exiting the crisis faster

13 Prioritetni instrumenti EU za povečanje inovativnosti in konkurenčnosti
Mobilizacija kohezijske politike, da bi olajšali doseganje odličnosti (“Stairway to Excellence“) Ustrezno strukturiran Horizont 2020 (tematsko in z instrumenti naravnan na podporo inovacijam) Zagotavljanje sinergij med H2020 in Kohezijsko politiko (80% oz.50% naložb v znanje in tehnologijo) Pospeševanje sodelovanja „Business – Academia“ Podpora MSP (lažji dostop do kapitala)

14 The promise of Horizon 2020 A single programme bringing together three separate programmes/initiatives Coupling research to innovation – from research to retail, all forms of innovation Focus on societal challenges facing EU society, e.g. health, clean energy and transport Continuation of investment in frontier research Simplified access, for all companies, universities, institutes in all EU countries and beyond.

15

16 Up to €100 billion for innovation investments bolstering over 100 smart specialisation strategies
Billion EUR Less developed regions 164.3 Transition regions 31.7 More developed regions 49.5 Cohesion Fund 66.3 European territorial cooperation 8.9 Of which Cross border cooperation 6.6 Transnational cooperation 1.8 Interregional cooperation 0.5 Outermost regions and northern sparsely populated regions 1.4 Youth Employment initiative 3.0 TOTAL 325.1 New Youth employment initiative EUR 6 billion Available to all regions in EU-28 with levels of youth unemployment > 25 % (2012 data) EUR 3 bn from targeted investments from the ESF + EUR 3 bn of match funding from a dedicated YEI budget line Maximum EU co-financing rate 80-85 % in less developed and outermost regions; 60-80 % in new category of transition region; 50 % in more developed regions. Enhanced financial engineering provisions 16

17 Indikatorji ekonomije znanja Kvaliteta in obseg človeškega kapitala
Delež mladega prebivalstva (25-34 let) s post-sekundarno izobrazbo – EU 34%, US 41%, Japonska 57%. V EU je 80 mil.odraslih z nizkimi kvalifikacijami, 60% ima nizko IT usposobljenost; od 2008 se število IT diplomantov ne povečuje, do 2015 jih bo primanjkovalo Delež udeležencev (25-64 let) v vseživljenskem izobraževanju padec iz 10% na 9%. V EU bo že 2020 kar 35% del.mest zahtevalo visoko izobrazbo (še %) Bologna: kompetence ne abstraktno znanje. V SI od skupine let z uni.izobr. 2002=17% 2012=26% (kvaliteta?); Letno število doktoratov naraslo iz 206 na 489! Raziskovalci v gospodarstvu 43%, v javnem sektorju 57% (2008) izboljšanje strukture ! Evropa še vedno trpi zaradi „odliva možganov“ (samo UK je izgubila 10% univ.izobraženih – SI enako – problem ni prepoznan; dobitek doktorjev znanosti: AUT ; CAN ; USA ) - aktivni ukrepi !!

18 Indikatorji ekonomije znanja Struktura in karakteristike podjetij in R&R organizacij
Podjetniško-inovacijsko okolje: Dnevi za registracijo podjetja: EU 15 dni, SI 5 dni, US 5 dni. Registracija patenta stane v EU 20 krat več kot v US in na Japonskem. Bariere podjetništvu (OECD indeks): US 1,3; EU 1,4; SI 1,1 !! Razpoložljivost rizičnega kapitala: 4 krat več v ZDA kot v EU; Evropa le 9% zaposlenih v podj.z več kot 10 ljudmi, v US 23%. V EU premalo mladih, dinamičnih podjetij (ust.po 1975 – v EU=17%, US=54%), ki vlagajo več v RTD (v EU 4% v ZDA pa 12% svojega prometa v R&R). Evropa ima malo elitnih univerz (ratingi 20=17+2+1, UNI LJ = 500 donekle enostranski). Ameriška RTD dejavnost bolj specializirana: biotehnologija, zlasti farmacevtika, IT in tehnološka oprema. EU vodi v avtomobilski tehnologiji, avionika, eko-tehnologije, zelena energetika. Produktivnost ameriških raziskovalcev znatno višja kot evropskih (znanst.publikacije na raziskovalca 100% več, v 10% vodilnih publ.blizu 300%). SI znaten napredek delež v EU iz 0,02 % na 0,05% (smo v 4. med 6 kategorijami) Young leading innovative companies „YOLLIES“ predstavljajo 35% vseh R%R izdatkov vodilnih inovatorjev. V Evropi pa je le 7% med vodilnimi inovatorji „mladih podjetij“.

19 Relativni položaj Slovenije v Inovacijski uniji
Inovacijska kapaciteta SI = 12.mesto R&R izdatki zasebnega sektorja kot % BDP SI = 8.mesto November 2013 EC DG RTD.C.5 DC 19

20 Celotna Slovenija je „Skromni inovator“
November 2013 EC DG RTD.C.5 DC

21 SI: Indikatorji inovacijske zmogljivosti
Po Innovation Scoreboard-u Evropske komisije: SI v 3. od 4 kategorij držav, na 13.mestu med EU 27 Od 24 indikatorjev imamo podpovprečne vrednosti za 13 indikatorjev, med njimi: -- izvoz z znanjem intenzivnih storitev; -- prihodek od patentov in licenc prodanih v tujino; -- registriran evropski design; -- delež v 10% najbolj citiranih znanstvenih revijah; -- število doktorantov izven EU. Nadpovprečne vrednosti pa beležimo v naslednji indikatorjih: -- objave v tujih znanstvenih časopisih; -- inovativna MSP, ki sodelujejo z drugimi MSP; -- javno zasebne znanstvene publikacije; -- industrijskih izvoz srednje in visoke tehnologije.

22 Inovacijske zmogljivosti Slovenije primerjava z referenčno skupino, EU in ZDA
Kazalec SLOVENIJA Referenčna skupina Povprečje EU ZDA GERD BERD 1,86 MSP=0, ,20 1,27 0,67 2,01 1,25 2,77 R&R osebje FTE : 1000 zaposlenih 6,8 4,3 6,3 9,2 Novi dr. znanosti: gener.25-34 1,3 1,4 1,6 delež zn.publ.v 10% vodilnih publikacijah 9,1 10,9 11,6 15,3 Licenčnine iz tujine kot % BDP 0,07 0,08 0,21 0,64

23 Inovativnost malega gospodarstva
Delež MSP, ki uvajajo nove proizvode ali procesne inovacije Slovenija (32%) malo pod povprečjem (34%)

24 Delež v znanju intenzivnih storitev v izvozu storitev: Slovenija (28%) daleč od povprečja EU (48%)