SO SPOJINE OGLJIKA IN VODIKA, najdemo jih v nafti in zemeljskem plinu

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
FIZIKALNE LASTNOSTI ALKANOV
Advertisements

ELEKTRIČNI AVTOMOBILI
Kako določimo ploščino romba?
Naslov projekta Vaše ime | Ime učitelja | Šola
ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO
1. JEDILNI LIST ZA ČLOVEKA
Priporočila za področje ZP
Možnosti uporabe merilnikov Vernier in programske opreme Logger Pro
UČINKI SONCA.
Alternativni pogoni vozil
ODVOD VEZANI EKSTREMI VEZANI EKSTREMI
ESTRI.
Seminarska naloga iz fizike
ALUMINIJ PRIDOBIVANJE.
Uporaba LOGGER PROja Aktiv fizikov SEŠTG
ŽLAHTNI PLINI.
Petra Flajnik Gimnazija KRANJ
Kavčuk.
SILA.
Avtor: Mentor: Razred:
ŽELEZO, JEKLO IN RJAVENJE
LED DIODE.
Energija.
AMINI.
KEMIJA.
Silicij Simbol Si vrstno število 14 relativna atomska masa 28,0855.
NAFTA IN ZEMELJSKI PLIN
KEMIJSKO RAVNOTEŽJE.
Alkohol kot gorivo.
ALKOHOLI.
ELEKTRARNE.
PLANETI NAŠEGA OSONČJA
Kemija.
Reaktivnost ogljikovodikov
FERMENTACIJA.
POGOSTE SPOJINE ALKALIJSKIH ELEMENTOV
BELJAKOVINE.
Sonce.
NASTANEK ATP.
NAJPOMEMBNEJŠE KARBOKSILNE KISLINE
ŽLAHTNI PLINI PREDMET:Kemija.
ORGANSKA NOMENKLATURA
ONESNAŽEVANJE ZRAKA LETALSKI PROMET.
Merkur in Venera.
NATRIJ PRIPRAVILA:.
BAZE IN KISLINE.
AMINI.
Katja Muc, 1.a Gimnazija Šiška, 2011
HALOGENI ELEMENTI.
Halogeni elementi in žlahtni plini
Zemljin ”sestrski planet”
LUNIN IN SONČEV MRK.
6. poglavje: Računalniška vezja
KISIK.
AMINOKISLINE.
Učinek tople grede.
Avtor: Mentor: Razred:
Seminarska naloga: termografija UPOROVNI TERMOMETER
GLAVNO SKLADIŠČE ENERGIJE
ALKALIJSKE KOVINE.
Statistični sosvet za statistiko energetike
Kisel dež.
ANTOINE LAVOISIER.
Johannes Kepler Johannes Kepler.
HITROST KEMIJSKIH REAKCIJ
LOM SVETLOBE.
Soli.
SONČEV IN LUNIN MRK fizika.
ZAKAJ OB NEVIHTAH NAJPREJ VIDIMO BLISK, ŠELE NATO PA SLIŠIMO GROM?
POTENCIALNA ENERGIJA.
Zapis predstavitve:

SO SPOJINE OGLJIKA IN VODIKA, najdemo jih v nafti in zemeljskem plinu OGLJIKOVODIKI Cullinan I 621.35 g SO SPOJINE OGLJIKA IN VODIKA, najdemo jih v nafti in zemeljskem plinu

Viri ogljikovodikov – nafta in plin

Svetovne zaloge nafte

Svetovne zaloge plina

Proizvodnja nafte http://www.nytimes.com/interactive/2007/11/06/business/20071107_WINNERSLOSERS_GRAPHIC.html#

Poraba nafte

Posledice

Zakaj sta nafta in plin tako pomembna? Strateški surovini Vir energije Surovinska baza vrste industrijskih panog Vir ogljikovodikov

Zakaj ravno ogljikovodiki? Ogljikovi atomi se lahko povezujejo z enojnimi, dvojnimi in trojnimi vezmi med seboj in s hetero atomi Tvorijo lahko nerazvejene, razvejene in obročaste strukture So substrati za sintezo drugih organskih spojin

Ogljikovodiki v osnovni šoli predtasvitev in delitev - eksperiment vzroki za številčnost (verižna in položajna izomerija) osnove poimenovanja (alkani) popolno in nepopolno gorenje, nasičeni in nenasičeni nevarnosti nepopolnega gorenja viri – nafta in plin predelava nafte, bencin vplivi na okolje (ozaveščanje)

V zgradbi grafita in diamanta se skriva zgradba ogljikovodikov tetraeder obroči (6) obroči (6 in 5) fuleren

KLASIFIKACIJA OGLJIKOVODIKOV ACIKLIČNI CIKLIČNI NASIČENI NENASIČENI NASIČENI NENASIČENI aromatski

Enake molekulske formule IZOMERIJA Enake molekulske formule STRUKTURNA RAZLIČNE STEREO verižna položajna funkcionalna geometrijska optična

Verižna izomerija

Položajna in geometrična izomerija heks-1-en GEOMETRIČNA E-heks-2-en Z-heks-2-en

POIMENOVANJE OGLJIKOVODIKOV PREDPONA KOREN KONČNICA MEDPONA Določa lego stranske verige ali halogena in ime Določa dolžino osnovne neprekinjene verige C atomov Določa lego funkcionalne skupine in dvoje ali trojne vezi Določa funkcionalno skupino

Osnova poimenovanja – imena alkanov Mol. formula Racionalna Št. izomer metan CH4 1 etan C2H6 CH3CH3 propan C3H8 CH3CH2CH3 butan C4H10 CH3(CH2)2CH3 2 pentan C5H12 CH3(CH2)3CH3 3 heksan C6H14 CH3(CH2)4CH3 5 heptan C7H16 CH3(CH2)5CH3 9 oktan C8H18 CH3(CH2)6CH3 18 nonan C9H20 CH3(CH2)7CH3 35 dekan C10H22 CH3(CH2)8CH3 75 CnH2n+2

1 2 3 4 5 6 2,4,4-trimetilheksan

? Pravilo: za osnovo vzamemo verigo, ki ima največ substituent 1 3 2 4 6 1 3 3 2 2 4 4 5 5 ? 6 1 1 3 2 4 5 6

3-etil-2,2,5-trimetilheksan 6 4 2 5 3 1 2,2,5-tri metil 3 - etil 3-etil-2,2,5-trimetilheksan

Poimenovanje alkenov 7 6 3 1 5 2 4 5-metilhept-3-en E-5-metilhept-3-en

2-propilpent-1-en 4-vinilhept-1-en-5-in vinil etinil http://www2.chemistry.msu.edu/faculty/reusch/VirtTxtJml/nomen1.htm vinil etinil 1 4 2-propilpent-1-en 5 2 3 7 6 5 4 4-vinilhept-1-en-5-in 2 3 1

Reaktivnost ogljikovodikov Reaktivnost je odvisna od vrste vezi med ogljikovimi atomi in od reakcijskih okoliščin. Pri sobni temperaturi in v temi so nasičeni ogljikovodiki nereaktivne spojine. Nasprotno so nenasičeni znatno bolj reaktivni, tudi pri sobnih pogojih in v temi. Eksperiment

Zakaj razlike v reaktivnosti nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov? d(-) d (+)

Gorenje, oksidacija

. Reakcije nenasičenih ogljikovodikov Br2 Br Br+ hn Br - Br Br. + Radikalska substitucija Elektrofilna adicija Br2 Homolitska prekinitev vezi Heterolitska prekinitev vezi hn Br - Br Br. + Br - Br Br+ + Br- Br . Br+ bromonijev kation d (-)

Pristop Ogljikovodiki so spojine ogljika in vodika – eksperimentalni dokaz, C in H Iskanje najpreprostejše molekule ogljikovodikov – metana. Ponovitev vezi. Koliko “sorodnikov” ima metan? Igra z modeli. Sestavite vse možne ogljikovodike, če so na voljo trije C atomi oz. modeli. Učitelj določi pravila igre! Razlikovanje med nasičenimi in nenasičenimi ogljikovodiki - eksperiment

ZAPISI Molekulska CH4 Strukturna C H H H H

Pozornost - napake pentan 1-metilbutan pentan model

Rezultati igre – sorodniki metana Pojem: aciklične spojine Pojem: ciklične spojine

Naftni derivati – predelava nafte

Bencin – kvaliteta bencina Oktansko število – določa koliko kompresije lahko gorivo vzdrži pred vžigom Heptan – oktansko število 0 2,2,4-trimetilpentan (izookotan) – oktansko število 100 Bencinska mešanica z oktanskim številom 95, vzdrži pred vžigom toliko kompresije kot zmes 95 % izooktana in 5 % heptana.

Vplivi na okolje – pojav tople grede

Toplogredni plini po sektorjih

Eksperiment - Zakaj je ogljikov dioksid plin tople grede? Za eksperiment potrebujete dve brezbarvni literski steklenici. Dva digitalna termometra, zamašek, v katerega vstavite digitalni termometer, merilni valj, žličko, kis, natrijev hidrogenkarbonat. Priporočamo, da eksperiment izvedete doma. V vsako steklenico nalijte 30 mL jedilnega kisa in 30 mL vode. Na eno steklenico nalepite nalepko z napisom CO2, na drugo pa brez CO2. V steklenico z nalepko CO2 dodajte dve žlici jedilne sode (natrijevega hidrogenkarbonata). Počakajte nekaj minut in nato obe steklenici zaprite z zamaškom z vstavljenim digitalnim termometrom. Steklenici pustite stati eno uro. Nato steklenici postavite na sonce. Vsakih pet minut pdčitajte temperaturo v obeh steklenicah. Po pol ure poistavite steklenici v senco in ponovno odčitavajte temperaturo na 5 minut. Podatke vpišite v tabelo in jih predstavite tudi grafično. V kateri steklenici narašča temperatura hitreje? Zakaj? V kateri steklenici temperatura hitreje pada? Zakaj? Napišite reakcijo, ki poteče v steklenici z nalepko CO2?

Na kolo za zdravo telo in naravo