Razmislek socialnih delavk o njihovi vlogi v procesu DI

Predstavitev na temo: "Razmislek socialnih delavk o njihovi vlogi v procesu DI"— Zapis predstavitve:

1 Razmislek socialnih delavk o njihovi vlogi v procesu DI
Red. prof. dr. Darja Zaviršek Fakulteta za socialno delo

2 Deinstitucionalizacija je nujna zaradi tega ker so
Institucije prostorska segregacija ljudi/fizična in socialna ločitev od večinskega prebivalstva Institucija kot prostor nesvobode Institucija kot prostori stigme (Goffman, 1961), ki je družbena in osebna in vpliva na kognitivno raven; čustveno in na obnašanje osebe (Corrigan 2013) Institucija kot prostor institucionalnega nasilja in nasilja med stanovalci Institucija kot „zadnji dom“, kot prostor brez vrnitve.

3 Zaviršek, Krstulović, Leskošek, videmšek, poropat, bohinec, jeseničnik, pečarič (2015), Analiza sistema institucionalnega varstva in možnosti nevladnih organizacij zagotavljati storitve v skupnosti za uresničevanje deinstitucionalizacije v Sloveniji. YHD, Ljubljana. mdi.si/files/aktivnosti/Analiza%20final.pdf Perspektiva institucij/statistični pregled/deskriptivni popis stanja; Perspektiva uporabnic_kov: kako poteka njihov dan; ali DI poteka/ kaj so problemi/ njihove želje Socialne delavke?

4 SOCIALNO DELO, KI PODPIRA DEINSTITUCIONALIZACIJO
Ne podpira več patološko-diagnostični model, ki ljudi deli po diagnozah in spodbuja nameščanje ljudi po institucijah glede na diagnoze namesto, da bi se osredotočil na posameznikove potrebe; Socialno delo nič več ne stabilizira sistema socialnega varstva, ki ga diktira država („ko mi bo to naročilo ministrstvo bom naredila!“); Socialno delo poudarja procese emancipacije posameznic in posameznikov v kontekstu; Socialne delavke/ci udejanjajo dejanske/konkretne človekove pravice, ne abstraktnih;

5 Vprašanja; ; n=75 Kaj že obstaja v socialnem delu kot podpora procesu deinstitucionalizacije ? Kje vidite največje ovire v procesu deinstitucionalizacije na vašem področju/kjer delate/ v vaši lokalni skupnosti; Kako bi po vašem mnenju socialne delavke_delavci lahko podprli procese deinstitucionalizacije?

6 Kje vidite največje ovire v procesu deinstitucionalizacije
Prvič, tematiziranje konteksta v katerem živimo, družbe in okolja: -»netolerantnost družbe on okolice«, (6); neozaveščenost (9), neznanje družbe in neinformiranost (7), »miselnost ljudi« (3); predsodki in stereotipi (15), diskriminacija (2), »nepripravljenost ljudi na spremembe« (2); »strah okolice« (8); ignoranca večine«; »Vse gre zelo počasi«.

7 Drugič, finančna sredstva:
»Ni denarja za vzpostavitev dobrih kadrov« (13), DI je dražja kot institucionalno varstvo (12); »pomanjkanje sredstev«, »varčevanje«, »ni usposabljanja« (3); »kapitalistična miselnost« Kombinacija prvega in drugega odgovora: »miselni preklop ljudi, ki odločajo o finančnih transferjih«

8 Tretjič, pomanjkanje kadra in pomanjkanje služb:
»pomanjkanje kadra« (11); pomanjkanje podpornih storitev (7), pomanjkanje programov (7); ni izbire služb« (2); ni infrastrukture (3), pomanjkanje prostorov, »ni alternativ institucijam«; ni podpore družinam v skupnosti (2); Kombinacija prvega in tretjega razloga je, da so obstoječi programi tako zakoreninjeni, da ni prostora za nič novega: »zakoreninjenost programov«.

9 Četrtič, ovira je sam posameznik, oz pomanjkanje njegovih virov:
»slaba socialna mreža posameznika za življenje v domačem okolju, 7, slaba mreža oblik pomoči na vaseh, v hribih (2); »ovira so svojci,ki člana želijo namestiti v DSO« (2);

10 Petič; ovire, ki se specifično nanašajo na socialno delo, ali na socialne delavke_ce:
»pomanjkanje znanja socialnega dela (8); »ni individualnega dela v institucijah« (2), »ovire so v glavah socialnih delavcev«( 4); »izguba pozicije nadmoči v odnosu do pomoči potrebnih«; »utrujeni socialni delavci«; ni angažiranosti; socialne delavke nimajo moči, večja moč socialnih delavcev; Šestič, zakonodaja : Zakonodaja je toga; »prepočasno prilagajanje sistema, politike, ki bi omogočalo IF, da bi posameznik izbral sam“.

11 Kako bi po vašem mnenju socialne delavke_ci lahko podprli procese deinstitucionalizacije?
Največ odgovorov se je nanašalo na strukturo/kaj se mora spremeniti: -ozaveščanje (11); ni pa povsem jasno koga, uporabnikov, svojcev, osebja, ljudi v širšem smislu? -odpravljanje stereotipov (6); »usposabljanje, poučevanje ljudi; »glasno opozarjanje na negativne plati institucionalizacije« ; sodelovanje stroke in prakse; »da bi se več govorilo in s tem prispevalo k spremembam politike in sistema na tem področju«; povezovanje z društvi«; »opozarjanje na ovire, ki preprečujejo samostojno življenje«; »združevanje strok«; UTD.

12 Drugi sklop odgovorov se je nanašal na delo z uporabniki in samorefleksija:
»opolnomočenje uporabnikov, staršev, svojcev (6); »Več individualnega dela s konkretnim uporabnikom« (3); »empatija« (2); »osebni spremljevalci«; da pri sebi začnemo gojiti dejstvo, da je vsak vreden spoštovanja«; »socialne delavke so iznajdljive, a imajo preveč dela«;«delati v korist osebe, ne izbrati tega, kar je najlažje za strokovne delavke« (4); »institucionalizacija je najlažja rešitev«; »socialni delavci ubogamo diskurz gospodarja«; »v socialnem delu mora biti pripravljenost na spremembo utečenih postopkov dela«; »bolj humano delo z ljudmi« (2); »krepitev mreže posameznika, ki potrebuje pomoč« (3);»osebna asistenca«; »da storitve prilagajamo potrebam uporabnikov« (3); »da slišijo uporabnika«; »zagovorništvo«; »Nameščanje v zavod bi tudi v praksi morala biti zadnja opcija, prej bi morale biti izčrpane vse druge.«; »zagotoviti, da bi ljudje lahko ostali v svojem okolju«; Povezovanje z lokalno skupnostjo, več SD na terenu, nudenje pomoči na terenu (2);

13 Izobraževanje: »več znanja, študija, preučevanje dobrih praks iz tujine«; (4); »bolj bi se morali informirati, kaj se dogaja na tem področju (2); Moč SD »večja moč SD; »SD naj pokaže več samoiniciativnosti (3);«združevanje SD za pojavljanje v medijih (5); »aktivizem in večja angažiranost« (4); »moralni pogum«; ustvariti kritično maso za pritisk«; »več skupnostnih akcij« (4);

14 Kaj je izostalo? Stigma, kot je ena najpomembnejših ovir pri okrevanju
Uničujoče vpliva na samopodobo in samozavest osebe; Zniža učinkovitost človeka Preprečuje, da bi človek poiskal strokovno pomoč in službe, ki bi mu bile v pomoč Stanovanje Zaposlovanje Izobraževanje Podpora uporabnikov med seboj Podpora svojcem

15 NASPROTOVANJE DI Od 75 oseb je 6 oseb izrazilo nasprotovanje DI:
-ena, ki je dejala, da je vse tako kot je v redu, da spremembe niso potrebne; ZANIKANJE -2 osebi sta bili mnenja, da se vse to že dela; »že delujemo«; »vsak že dela s svojim pristopom«; NAIVNOST/ZATISKANJE OČI PRED RESNIČNOSTJO -Zavodi so v redu, so potrebni in primerni, potrebno je le spremeniti metode dela v zavodih. NEZNANJE V ZVEZI Z DELOVANJEM INSTITUCIJ -Oseba, ki ne ve nič o institucionalizaciji in o DI; BREZBRIŽNOST/UPORABA NEZNANJA KOT IZGOVOR; -Oseba, ki je poudarjala, da brez raziskave, ki bi ugotovila, kaj bi DI prinesla s seboj«, ne podpira DI. LAŽNI PROFESIONALIZEM/BIROKRATIZEM.