Umeščenost ekonomskega dogajanja

Predstavitev na temo: "Umeščenost ekonomskega dogajanja"— Zapis predstavitve:

1 Umeščenost ekonomskega dogajanja
M. Granovetter

2 Umeščnost Ekonomsko obnašanje in institucije so odvisne od družbenih odnosov Raven umeščenosti v netržnih gospodarstvih manjši kot predvidevajo substantivisti in zastopniki razvojnih teorij; se manj spremeni z modernizacijo; Vedno je obstajala in je pomembnejša kot razumejo formalisti in ekonomisti;

3 Umeščenost Problema preveč in premalo socializiranega razumevanja človekovega delovanja v sociologiji in ekonomiji: Ekonomija- kako ljudje izbirajo Sociologija – ljudje nimajo nobene izbire Oba pristopa: koncept delovanja in odločanja atomiziranih akterjev Umeščenost: akterji se ne obnašajo/odločajo zunaj socialnega konteksta in niso popolnoma podrejeni družbeni vlogi – so umeščeni v konkreten delujoč sistem socialnih odnosov

4 Umeščenost, zaupanje in prevare
Zakaj ni več nezaupanja in prevar? Institucije v službi ekonomskega Generalizirana morala Napitnina na bencinski črpalki (neznani akterji, ne bo se ponovilo, ne bo vplivalo na druge transakcije) Dilema zapornikov v gledališču Družbene vezi/odnosi – bolj kot institucije ali generalizirana morala odgovorni za zaupanje

5 Zaupanje Socialne vezi: Omogočajo nezaupanje, oportunizem, neurejenost
So predpogoj, ampak ne garancija zaupanja Največje prevare omogoča največje zaupanje Največje prevare omogočene s strukturiranimi razmerji Pomen strukture odnosov Pomembni so detajli socialne strukture, da bi razumeli ureditev ekonomskega življenja

6 Trgi in hierarhije Kaj in kdaj uporabiti?
Učinkovitost hierarhičnih odnosov je precenjena Anonimen trg neo-klasičnega modela ne obstaja Potrebna pozornost odnosom moči v “tržnih” odnosih in socialnim vezem v podjetjih

7 Pomen koncepta umeščenosti
Sociološka perspektiva je nujna za razumevanje ekonomskega dogajanja. Potrebno se je vrniti evropski sociološki tradiciji – M. Weber – ekonomsko dogajanje kot vrsta družbenega dogajanja