Predstavitev Amazonskega O.Š. n.h. Maksa Pečarja Predstavitev Amazonskega deževnega gozda Ljubljana, 20. marec 2011

Amazonski deževni gozd Amazonski deževni gozd meri 7 milijonov km2 in razvijal se je nekaj tisoč let pridobi ponekod tudi 3000 milimetrov dežja na leto omogočile pa so ga visoka vlažnost, velika letna količina padavin in stalna temperatura okoli 30 stopinj Celzija tam dežuje vsak dan po kakšno uro, potem pa dež poneha in kmalu posije sonce

Amazonski deževni gozd je največji deževni gozd na svetu pokriva več kot 1/2 površine vseh tropskih gozdov na svetu skozi gozd teče zelo stara reka Amazonka, ki je 2. najdaljša reka na svetu ter 1. najbolj vodnata reka na svetu v deževnem gozdu živi polovica vseh živalskih vrst na svetu reka Amazonka Vir: internet Vikipedija

Geografska umestitev Amazonskega dež. gozda Amazonija, kakor pogosto pravijo Amazonski kotlini in ozemlju Amazonke z njenimi pritoki, je skoraj tako velika kot Avstralija. Razteza se na področje 9-ih držav Južne Amerike: Venezuele, Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, Brazilije,Gvajane, Surinama in Francoske Gvajane.

Reka Amazonka Amazónka je s 6,400 km 2. najdaljša reka na svetu ( najdaljši je Nil) Teče skozi Amazonski pragozd in v morja spusti četrtino vse vode na Zemlji. Njeno porečje pokriva 7 milijonov km2 ozemlja Brazilije. Nastaja s stekanjem rek Marafion in Ucayali, ki izvirata visoko v perujskih Andih. V srednjem toku se reka imenuje Solimoes. Teče po veliki nižini od zahoda proti vzhodu. Vanjo se steka približno 500 pritokov. Ima največji pretok na svetu - povprečno 219.000 m³/s

Značilnosti Amazonskega pragozda Zoologi so odkrili tri glavne plasti: vrhovi dreves, drevesne krošnje in podrast, dodajajo pa še plast skrajnih višin, kar so zelo visoka drevesa in pa talno plast, kjer je le malo svetlobe. Na tem območju ni menjavanja letnih časov, zato na drevesih nenehno rastejo novi listi, stari pa medtem odpadajo. Nekatera drevesa so visoka celo 60 m visoko in pomagajo nekaterim manjšim rastlinam priti do sončne svetlobe.

Katera drevesa rastejo v Amazonskem gozdu? V gozdu lahko najdemo od 50-150 različnih vrst dreves, ki rastejo močno drug ob drugem v vodoravnih plasteh ali nišah visoka drevesa v amazonskem deževnem gozdu se stegujejo k svetlobi v Amazonskem nižavju je 1025 različnih rastlinskih vrst  

Značilnosti Amazonske prsti prst je zaradi vsakdanjega dežja zelo osiromašena značilna barva je rdeča za kmetijstvo je slabo primerna ker vsebuje železove in aluminijeve okside in malo hranljivih snovi za rastline

Značilnosti Amazonskega živalskega sveta V Amazonskem deževnem gozdu živi skoraj polovica vseh živalskih vrst na svetu. Živali so različnih barv, oblik in velikosti, ki si jih sploh ne moremo predstavljati. Med njimi je: 2,5 milijonov različnih žuželk, 2000 vrst ptičev, 150 tisoč vrst rastlin in nešteto različnih dreves. poštarček jaguar pisani tukan rdečeokica

Značilnosti izvirnih Amazonskih prebivalcev Na tem območju še vedno živi veliko domorodnih indijanskih plemen, skoraj 130 pa jih je že izumrlo. Ko bo Amazonska kotlina pozidana z novimi cestami, posestvi, naselji, jezovi in novimi rudniki bo to sprožilo uničevanje deževnega gozda kar zna biti pogubno za vse človeštvo na Zemlji.

Zaključek - ogroženost Amazonskega gozda Vsako minuto izgine za dve nogometni igrišči pragozda Izsekavanje gozdov povzroča: globalne spremembe uničevanje biotske raznovrstnosti in lokalnih skupnosti

Hvala za vašo pozornost! KONEC Hvala za vašo pozornost! Viri: -Veliki splošni leksikon, založba DZS, Ljubljana 1997 -Učbenik Geografija za 8. razred -Wikipedija internet