Grška mitologija.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Sv. Monika (mati sv. Avguština)
Advertisements

SREČKOKOSOVEL ŽIVLJENJE IN DELA.
OTON ŽUPANČIČ.
ZGRADBA ROMANA IN VSEBINA Roman sestavlja 8 poglavij, v katerih se prepletata dve zgodbi. Prva prikazuje vojno dogajanje v letu 1943, zlasti partizanske.
osupljiv in očarljiv pogled na stvarnost …
presenetljivo in očarljivo…
BESEDILO Zvezdice bele, bele snežinke, padajo, padajo tiho z neba.
VZORNIKI, IDEALI , AVTORITETE
William Shakespeare Gabrovsek.
Spomladansko srečanje članov ŽPS
Ivan cankar: podobe iz sanj
Pameten osel.
Vsi, ki ste žejni, vsi utrujeni, pridite k vodi, potopite srce v Mé.
Desa muck: blazno resno zadeti
BINKOŠTI homilija d. Ferruccio prevod bojanM.
KAJETAN KOVIČ Avtor Mačka Murija in plišastega medvedka Pikija Jakoba, ki je s svojim delom zaznamoval slovensko književnost druge polovice 20. stoletja.
NAJLEPŠE ANTICNE PRIPOVEDKE
Ivan Cankar.
Vasilij Vasiljevič Kandinski
William Shakespeare.
Sandro Botticelli Predmet:Umetnost.
Atomska bomba.
VEROVANJE STARIH GRKOV
Naredila: Profesorica:
HINDUIZEM IN BUDIZEM.
Prežihov Voranc- Lovro Kuhar
Kako nastane zemljevid
Franz Schubert [ ].
najbogatejša zbirka srednjeveške posvetne lirike s tristo petindvajsetimi besedili
Kamilica Biologija.
JURIJ DALMATIN Rodil se je leta 1547 v Krškem, njegov rod pa verjetno izhaja iz Dalmacije. Imenujemo ga tudi Trubarjev naslednik Do 18 leta se je šolal.
Leonardo da Vinci.
Češčenje sv. Blaža je med vernim ljudstvom zelo razširjeno
Sofokles: Antigona.
Desa muck: blazno resno zadeti
GRČIJA.
ERNESTO CHE GUEVARA ZGODOVINA.
Vsebina: Delo v vsakdanjem življenju:
NAPOLEON BONAPARTE 3/10-probie 7/1.
Slikovna predstavitev
Tone Pavček “Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence.” - Tone Pavček.
BUDIZEM.
Psihoanaliza.
JOSIP JURČIČ: SOSEDOV SIN
LUNA.
Janez Mušič (prešernoslovec)
NASTANEK VESOLJA Seminarska naloga.
Prestopiti Rubikon in Kocka je padla
Rimski sužnji in gladiatorji
Visoka pesem.
Edmond Rostand.
ˇ Crni tulipan Alexsandre Dumas.
 LOGOTIP.
SELINUNT.
Vinko möderndorfer CESTA
Maóri.
KRŠČANSTVO.
GRŠKI BOGOVI.
ZLATI OSEL.
A. S. Puškin PIKOVA DAMA.
Muzikal Naredila: mentor:.
BABILON.
Princeska z napako Janja Vidmar
Glasba, hrana, ples in zakon
Vulkani Severna Evropa.
BIZANTINSKA DRŽAVA.
DEMOKRACIJA SKOZI ČAS-
GRŠKI IN RIMSKI BOGOVI.
ZGODOVINSKI ČASOVNI TRAK
Zapis predstavitve:

Grška mitologija

Kazalo Uvod Zgodovina Grška mitologija Svet ljudi, polbogov in bogov Pojmi v vsakdanjiku Zgodbe

Uvod Za grške mite sva se odločili predvsem zaradi mikavnosti vsebine zgodb, v katerih je razvidna bogata grška kultura, tudi njihova zgodovina. Zanimivi so nama bili tudi zaradi splošne razgledanosti ter rabe v vsakdanjem življenju.

Grška mitologija

razvoj mita Izvor: grška beseda mythos – povest, bajka Na začetku: razlaga stvarstva Pozneje: snov za gledališke igre, književnost. Sedaj: Odkrivanje grške zgodovine.

Grška antična književnost Arhaično obdobje (8. – 5. st.pr.n.št. Iliada, Odiseja) Atiško obdobje (5. – 4. st.pr.n.št., tragedija) Helenistično obdobje (4. – 5.st.n.št., širitev navzven, vpliv mita na Rimljane - Enej)

ljudje polbogovi bogovi

Ljudje Navadni smrtniki Bogovi jim krojijo usodo Mit o nastanku ljudi stvaritelj Prometej Mit o nastanku ljudi 4 rodovi (zlati, srebrni, bronasti, železni)

Polbogovi Potomci bogov in smrtnikov Imajo nadnaravno moč, so umrljivi Herkul, Ahil …

Bogovi Imajo nadnaravne moči, človeške lastnosti Delijo se na bogove neba, zemlje, podzemlja in vode nastanek sveta(kozmonogija) stvaritev bogov (teogonija)

Zgodbe

Prometej Potomec bogov Ustvaril ljudi Zaradi goljufanja bogov mu naložijo strogo kazen Reši ga Herkul

Evropa Vanjo se zaljubi Zevs. Do nje pride v podobi krotkega belega bika, nato jo ugrabi. Celina, na kateri jo pusti se po njej imenuje Evropa.

Dedal in Ikar Dedal je zaradi zločina zaprt s sinom Ikarjem v stolp. Izdela peruti iz voska in perja. Rešita se iz stolpa. Ikar leti preblizu soncu, vosek se mu stopi in strmoglavi v morje.

Argonavti Pomorščaki, katerih vodja je Jazon. V zameno za prestol gre Jazon po po zlato runo za kralja Peiliasa. Pri nalogi mu pomaga Medeja. Ko Jazon dobi kraljestvo zapusti Medejo, ta iz obupa ubije svoja otroka, Jazonovo ženo.

Iliada in Odiseja Starogrška epa Stvaritelj: Homer Odiseja: Iliada: - Odisej se vrača domov, bogovi mu povzročajo nevšečnosti. Po dolgih letih preizkušenj se vrne na Itako. Tam mu imetje trošijo snubci,premaga jih s pomočjo Atene. Iliada: - spor med boginjami. - Paris razsodi najlepšo boginjo v zameno dobi najlepšo ženo Heleno. Z ugrabitvijo Helene se začne vojna med Trojanci, Grki. Zmaga Grčija.

Eneida Enej: junak v trojanski vojni Postane začetnik novega ljudstva Poroči se z Lavinio in ustanovi novo mesto Lavinij. Pot so mu hkrati otežili in olajšali bogovi.

Raba pojmov iz mitov

Ahilova peta Mati ga okopa v čudežni vodi, postane neranljiv V trojanski vojni je bil junak Grkov. Umrl zaradi puščice v nogi kjer je njegova ranljiva točka Ahilova peta: slabost, napaka ki jo lahko nasprotnik izkoristi

Tantalove muke Kralju Tantalu so bogovi zelo naklonjeni a jih prelisiči, jim krade. Kaznujejo ga z podzemljem, kjer je večno lačen in žejen, okrog njega pa voda in hrana Pojem: označuje hude muke.

ničevo, nikoli opravljeno delo Sizifovo delo Sizif ne spoštuje bogov, pretenta smrt. Bogovi mu naložijo, da mora prenašati skalo, ki se vsakič zakotali navzdol. Pojem: ničevo, nikoli opravljeno delo

Prilagajanje značilnosti nekemu togemu sistemu. Prokrustova postelja Razbojnik Prokrust popotnike priveže na posteljo, če jim je prekratka jih raztegne, če predolga jih razseka. Pojem: Prilagajanje značilnosti nekemu togemu sistemu.

Ariadina nit Ariadna pomaga Tezeju, da se reši iz labirinta po boju z Minotavrom. Nehvaležni Tezej jo med vožnjo domov zapusti osamljeno na tujem otoku. Pojem: Mišljeno kot rešilno sredstvo.

Ojdipov kompleks Ojdip je kot dojenček izpostavljen divjini. Nevede se poroči z lastno materjo in ubije očeta. Pojem: Ojdipov kompleks je sinova pretirana navezanost na mater, sovraštvo do očeta

Pandorina skrinjica Pandoro ustvarijo bogovi z namenom uničiti človeštvo. Dajo ji skrinjico, ki jo nevede odpre, tako na dan spusti vso bedo. Prispodoba: Povod za slabe stvari.

Viri G. Schwab: Najlepše antične pripovedke. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana. M. Grant: Miti starih Grkov in Rimljanov. Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1968. V. Korošec: Stezice do besedne umetnosti 1. Rokus Klett, Ljubljana, 2008. D. Ambrož, V. Cuderman, J Kenda, et.al: Branja 1. DZS, Ljubljana, 2009 Splet