DROGE.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
PREHRANJEVALNE VERIGE
Advertisements

MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
PREDMET: Varno in zdravo okolje
PREVENTIVNI UKREPI PRI ZASTRUPITVAH
ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO
SKRB ZA VARNOST NA DELOVNEM MESTU
1. JEDILNI LIST ZA ČLOVEKA
UČINKI SONCA.
MKB 10 ali ICD 10 F1X.Y F1(psihoaktivna snov).(klinično stanje)
“Nobenih kač nisem videl, on pa je rekel, da mu lezejo po nogah; potem je poskočil in zavpil, da ga je ena pičila v lice. Še nikoli nisem videl tako podivjanega.
Bolezni živčevja in stres
Desa muck: blazno resno zadeti
BOLEZNI, POŠKODBE DIHAL, ZADUŠITEV IN OŽIVLJANJE
Maščobe v prehrani.
SLADKORNA BOLEZEN (diabetis mellitus)
Atomska bomba.
Alkohol.
Vpliv alkohola in drugih mamil na delovanje živčevja
SRCE IN KRVNI OBTOK.
KAVA.
ŠC PET SREDNJA ŠOLA POŠTE EKONOMIJE IN TELEKOMUNIKACIJE
Predstavitev za organizme
Žile in krvni obtok.
Vitamin B12.
ALKOHOLI.
ZLORABA ALKOHOLA IN CIGARET (VPLIV NA ŽIVČEVJE IN OSTALE ORGANE)
KRATKOVIDNOST IN DALJNOVIDNOST
Bolezni v afriki.
VITAIN E IN F.
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA JETER
Invalidi.
FERMENTACIJA.
VPLIV ALKOHOLA NA ORGANIZEM
Mladi in kajenje.
Voda po kemijsko Voda ali sistematično oksidan je kemijska spojina in polarna molekula, pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko molekulsko formulo.
SPLAV.
DROGE.
ONESNAŽEVANJE ZRAKA LETALSKI PROMET.
Herpes simplex.
PLESEN BIOLOGIJA- PLESEN.
Desa muck: blazno resno zadeti
DROGE.
? RAK ?.
Vplivi na rast populacije
KAMPILOBAKTERIOZA Campylobacter jejuni.
Kako in zakaj? Pridi pa ti pokažem!
BIPOLARNA MOTNJA.
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA BIOLOGIJA.
MARIHUANA legalizirati ali prepovedati
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
BOLEZNI ŽIVČEVJA V SODOBNEM ČASU
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
STRUPI in PLESNI.
SOLARIJ Somatologija.
BOJ PROTI ZASVOJENOSTI (heroin)
ČAS TELEVIZIJE.
Učinek tople grede.
~~ČUTILO ZA SLUH-UHO~~
ODVISNOST.
OKUŽBE KOŽE VIRUSNE OKUŽBE KOŽE.
Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI
KemijskO in biološkO orožjE
Obolenja in poškodbe dihal
DROGE.
BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI
DROGE.
Kaj je stres? Stres je pojem iz psihologije, beseda je bila prvič uvedena že v 17. stol Nanaša se na posledice ne zmožnosti organizma.
STRES IN DEPRESIJA.
OBTOČILA.
NOŽNE PROTEZE.
Zapis predstavitve:

DROGE

KAJ SO DROGE? Med droge uvrščamo zdravila in poživila. Ta spreminjajo način delovanja telesa. Zaradi njih se ljudje drugače počutijo. Nekatere droge so rastlinskega, živalskega ali rudninskega izvora, druge so umetno izdelane. Ljudje droge uporabljajo že več tisoč let. Ameriški Indijanci so pred več kot 10 000 leti poživilo izdelali iz neke vrste kaktusa. Kitajska medicina že več kot 5000 let uporablja zdravila iz zelišč. Kava in cigareta vsebujeta dve najpogostejši poživili: kofein in nikotin.

UŽIVANJE DROG Droge lahko uživamo na različne načine: lahko jih pogoltnemo Inhaliramo skozi pljuča vbrigamo z injekcijo, da takoj pridejo v kri absorbiramo skozi kožo

DROGA DOBRI OBČUTKI SLABI OBČUTKI KAKO DOLGO UČINKUJE amfetamin budnost tesnoba, nespečnost 3-4 ure marihuana sprostitev paranoja, panika 1-12 ur kokain vznesenost nespečnost, depresija 20-30 minut, pri cracku 10-12 minut ekstazi veselje, prijaznost slabost, depresija nekaj ur LSD/čarobne gobe evforja, prijetne halucinacije nočne more, halucinacije, paranoja 12 ur heroin veselje, spokojnost slabost, bruhanje sedativi ali pomirjevala mirnost, sprostitev Topila (lepilo) Halucinacije, evforija Maček, zaspanost Nekaj minut

ZAKONITO V SLOVENIJI? DROGA ZAKONITA? POGOJI alkohol da prepovedan za osebe, mlajše od 18 let amfetamini (‘speed’) ne marihuana kokain ekstazi halucinogene droge heroin uspavalne tablete samo na recept tobak prepovedano ga je predajati osebam, mlajšim od 15 let pomirjevala

ALKOHOL Alkohol je kemična snov, ki nastaja iz fermentiranih sladkorjev. Ti prihajajo iz žit, grozdja ali drugih vrst sadja, ki jih, ko zavrejo, uporabljajo za izdelavo vina, piva in žganih pijač. Po zaužitju gre alkohol v krvni obtok, od koder tako močno vpliva na telo in razum. MOČ ALKOHOLA Količina alkohola v pijači je merjena v odstotkih in je ponavadi tudi zabeležena na steklenici ali pločevinki. Večji kot je odstotek alkohola, manj pijače je potrebne, da začutimo njegov učinek.

VPLIV ALKOHOLA NA TELO Malce alkohola človeka sprosti. Z naraščanjem količine popitega pa se začne naše počutje slabšati. Ko pride alkohol v kri, lahko postanemo omotični, izgubimo ravnotežje in težko hodimo. Naš govor postane zelo nerazločen in zdi se nam, da se nam med govorom zatika. Občutimo lahko tudi slabost. Preveč alkohola lahko poškoduje možgane. Ljudje, ki se opijejo, se pogosto naslednje jutro ne spominijo, kaj so prejšnji večer počeli. Lahko pa pride tudi to trajne izgube spomina. ALKOHOL V KRVI Ko pijemo alkohol, se ta absorbira v krvi. Od tam potuje do možganov in jim onemogoči normalno delovanje.

KAJ LAHKO POVZROČI ALKOHOL? Mačka Poškodbo jeter Jetra so organ, ki pomaga pri prebavi. Znebijo se strupov, kot je alkohol. Če se morajo spopasti z velikimi količinami alkohola, se poškodujejo. predpona jetrna vena Tale prečni prerez jeter prikazuje poti, po katerih potujejo kri in odpadne snovi. Kri pride v jetra skozi portalno veno in jetrno arterijo. Obdelana jih zapusti skozi jetrno veno. Odpadne snovi, kot je alkohol, jetra zapustijo skozi žolčevod žolčevod žolčnik jetrna arterija portalna vena

KAJENJE Cigarete vsebujejo na tisoče kemijskih snovi, ki lahko povzročijo pljučnega raka, bolezni srca in druga obolenja. Te snovi so lahko v obliki plinov ali v obliki majcenih delčkov z imenom katran. Ena najnevarnejših snovi je nikotin, ki je zelo močna droga in povzroča zasvojenost. Najnevarnejši plin je ogljikov monoksid. Ko kadimo, potuje nikotin do možganov. Dviguje srčni utrip in poveča krvni pritisk. Poleg tega tudi zmanjšuje tek in znižuje telesno temperaturo.

Če pride ogljikov monoksid iz cigaretnega dima v kri, zmanjša količino kisika, ki prihaja do telesnih tkiv in celic. Tkiva kisik potrebujejo za pravilno delovanje. Če telesu nenehno primanjkuje kisika, lahko pride do težav z rastjo in obnavljanjem, kar lahko privede do bolezni, kot je rak.

KAP krvavitev v možganih. Pogosto se konča s s smrtjo AMBILIOPIJA ALI SLABOVIDNOST PLJUČNI RAK RAK NA USTIH IN GRLU EMFIZEM pljučna bolezen SRČNI NAPAD nenadna odpoved srca BRONHITIS vnetje bronhijev, zaradi katerega kašljamo in sopihamo ČIR NA ŽELODCU bolečina mesta v čreveju GANGRENA odmiranje ozorima gnitje tkiva v telesu, ki ga povzročijo zamašene arterije RAK NA MATERNIČNEM VRATU samo pri ženskah ZMANJŠANJA PLODNOST