Dragotin Kette 19. januar 1876 – 26. april 1899.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Jezusovo vstajenje.
Advertisements

Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI
CENI TISTO, KAR IMAŠ! © Pesem ptic.
SREČKOKOSOVEL ŽIVLJENJE IN DELA.
OTON ŽUPANČIČ.
IVO ANDRIĆ srbski književnik in diplomat
France Prešeren in njegove pesmi
Mladenič, ki je bil zelo zaljubljen, se je nekega dne odločil, da si bo na svoj penis vtetoviral ime ženske, ki jo ljubi.
Razvijanje domoljubja s pomočjo kulturne dediščine
ČRNI DEČEK Dane Zajc.
William Shakespeare Gabrovsek.
Bilo je nekega dne ... Nekoč je bil otok, na katerem so živela vsa čustva in vrednote človestva: Dobra volja, Žalost, Spoznanje ... Med njimi tudi Ljubezen.
Ivan cankar: podobe iz sanj
F. Prešeren: Hčere svèt 1828 Tema Ideja pogovor med hčerjo in očetom
Vsi, ki ste žejni, vsi utrujeni, pridite k vodi, potopite srce v Mé.
Krfska deklaracija.
BINKOŠTI homilija d. Ferruccio prevod bojanM.
KAJETAN KOVIČ Avtor Mačka Murija in plišastega medvedka Pikija Jakoba, ki je s svojim delom zaznamoval slovensko književnost druge polovice 20. stoletja.
Criss Angel.
Prešernove ljubezni.
Ivan Cankar.
Simon Gregorčič: Človeka nikar!
POVRATNI SVOJILNI ZAIMEK
William Shakespeare.
MODERNA.
Vincent Willem van Gogh [ ]
PREVZETNOST IN PRISTRANOST
NOVA ROMANTIKA, DEKADENCA, SIMBOLIZEM, IMPRESIONIZEM
Peter Iljič Čajkovski.
Emile zola: beznica.
GABRIEL GARCÍA MÁRQUEZ
Znamenje Ljubezni izdelal Antonio Barone; prevod: Peter Pipan; delna priredba: Aljaž vir: qumran2.net; Premišljevanja ob RV, Ljubljana 1942.
Aleksander Sergejevič Puškin:
CVETJE V JESENI Ivan Tavčar Nataša Štefanac, prof.
Prežihov Voranc- Lovro Kuhar
Franz Schubert [ ].
Ljudska: GOR ČEZ JEZERO ( GOR ČEZ IZARO)
Iacobus gallus CARNIOLUS
najbogatejša zbirka srednjeveške posvetne lirike s tristo petindvajsetimi besedili
Romantika na slovenskem
Federico Garcia Lorca: Vitezova pesem
Janko Kersnik
EKOPOEZIJA – Podnebne spremembe
Anton Aškerc: MEJNIK.
Jurij Vega Vipava, november 2007.
30. Marec 1853, Zundert 29. Julij 1890, Auvers-Sur Oise
Green Day SEMINARSKA NALOGA
slovenska moderna ivan cankar
Lisa Jewell: Resnica o Melody Brown
Camille Pissarro.
Tone Pavček “Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš – sence.” - Tone Pavček.
Beseda življenja Marec 2009.
ROBERT NESTA MARLEY.
JOSIP JURČIČ: SOSEDOV SIN
Prežihov Voranc Doberdob.
Janez Mušič (prešernoslovec)
Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI
Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac
Edmond Rostand.
Modrijani Naredil: Mentorica:.
FRANCE PREŠEREN ZDRAVLJICA.
Vinko möderndorfer CESTA
TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI
Dragotin Kette: NA TRGU
A. S. Puškin PIKOVA DAMA.
 »Urno je prižigala vžigalico za vžigalico, ki so še ostale v sveženjčku, trudila se je zadržati babico; vžigalice so žarele s takim sijem, da je bilo.
Skupaj čez peti zlati most
Beseda življenja Maj 2010.
ŽIVLJENJE NA VRATIH HLADILNIKA
Zapis predstavitve:

Dragotin Kette 19. januar 1876 – 26. april 1899

moderna Najpomembnejši pesniki: Najpomembnejši pisatelji: Ivan Cankar Oton Župančič Josip Murn Alojz Gradnik Najpomembnejši pisatelji: Izidor Cankar Fran S. Finžgar Fran Milčinski Zofka Kvedrova

moderna = nova momantika 1899-1918 Izraz moderna izhaja iz besede modernus.(sodoben) Začetek v letu 1899. (I. C. Erotika in O. Ž. Čaša opojnosti) Zgledujejo se po Heineju, Prešernu in ljudskem slovstvu. Pojavijo se lit. teme simbolizma in dekadence. Jezik je bil zvočen in pomensko bogat, opazi se čustvenost. Pripovedništvo je bilo še zelo realistično a se sčasoma pojavi novoromantično pripovedništvo. (čustva, domišljija) Razpon tem in motivov je bil velik. V teh časih je duša postala pomembna tema ustvarjanja. Opazi pa se tudi razvoj drugih umetnosti.

Kettejevo življenje Rojen je bil leta 1876 na Premu pri Ilirski Bistrici. Tam je obiskoval osnovno šolo in kasneje gimnazijo. Po končanem drugem razredu sej prešolal v učiteljišče. Kmalu zatem mu umre oče. Družil se je z Cankarjem,Murnom in Župančičem.(klub Zadruga. V petem razredu je bil kaznovan z plačevanjem šolnine, zaradi satiričnih verzov v pesmi Naš mesija. Prešola se v Novo mesto in tam gimnazijo konča. Po maturi je bil vpoklican v vojsko v Trst. Odpuščen vojaške dolžnosti se zaradi bolezni zateče v cukrarno in tam umre leta 1899 star le 23 let.

Cukrarna v Ljubljani kjer je Kette prebil zadnje dni.

se deli po življenskih postajah Ustvarjalnost se deli po življenskih postajah Ljubljansko: poezija je bila začetniška,novoromantična, hudomušna in igriva. (Take so,Ljudevit,Popotnica) Novomeška: spremeni odnos do narave, bil je zaljubljen v sodnikovo hčer Angelo Smole. (Lepa roža,Na trgu) Tržaško: spremeni odnos do ljubezni, ki postane bolj čutna,erotična in tuzemska. (Moj Bog, Slovo, Spomini)

Hiši v katerih je Kette živel Rojstna hiša na Premu Hiša v Novem mestu

Delo Sonete je rad povezoval v cikle:Adrija, Slovo, spomini. Napisal je tudi likovno pesem Jagned. Svoje razočaranje v življenju izrazi v pesmi: Na otčevem grobu. Življenje v Novem mestu in ljubezen do Angele je spesnil v pesmih: Noč na poljani, Melanholične misli, Podgorska svetnica, Pijanec. Pisal je tudi basni in pravljice: Kužek in Sultan, Srna in orel.

Poezija Nanj je vplivala Prešernova poezija. Pesmi delimo na izpovedne in ljubezenske. V njih je izrazil mladostniška doživetja, katere je spojil v ljubezensko čustvo in življensko spoznanje. Pesnil je lirsko nastrojene pripovedne pesmi in prigodice. Naslanjal se je na ljudsko poezijo, gradil pesmi s prosto obliko in pisal sonete. Na dela je vplivala ljubezen do Angele smole. Svoja spoznanja je oblikoval v intimno impresivnih in možatih verzih. Bil je razigran, dvotipen in hudomušen. Pisal je lahkotne in resne pesmi. Bil je povezan z naravo in je z njo živel. Bal se je da bo umrl preden bo odgovoril na vsa svoja vprašanja,

Pesem kritiku Me smo čebelice, letamo v panje, ven, zopet vanje, nosimo v celice polno medú. Daj nam mirú, kritik! Pri mizi črk nam ne grizi, slov nam ne strizi, ne pridi nam blizi! Me se ne slinimo, me te ne vikamo; v obraz ti šinemo in te opikamo. Daj nam mirú!

S pesmijo je izrazil svoje mnenje o cenzuriranju pesmi S pesmijo je izrazil svoje mnenje o cenzuriranju pesmi. Namenjena je bila cenzorjem. Pesem ima 1 kitico in 15 verzov. Nima posebne oblike. Lirski subjekt je prvoosebni, lahko je pesnik sam ali pa pesmi v prenesenem pomenu. Celotna pesem je nekakšen vzklik, uporabil je 3 klicaje. Motive je dobil pesnik iz narave: čebeljnjak, panj, čebele...

Staro srečo zopet si mi dala Staro srečo zopet si mi dala, ko si ljubo me pogledala, in ko si mi belo roko dala, vse si, ljuba, s tem povedala. Pel bom zopet kakor drobni ptiček, ko zapustil je jetništva kraj, ko zletel je na livado prosto k svojim drugom, družicam nazaj.

Ta pesem je ljubezenska. Pesem ima 2 kitici, vsaka ima 4 verze. Rime je prestopna. Motivi: sreča, roka, dotik, ječa. Namenjena je bila ljubljeni osebi. Lirski subjekt je pesnik sam in je prvooseben. Pesnik v prvi kitici govori o dogodku, ki se ga spominja. V drugi kitici pa govori o tem kako bo nekoč kakor ptiček odšel.

Žalostinka Našo staro sivko so prodali danes. Petdeset forintov dal je zanjo Janez izpod Črmošnjic. Tako lepo vime, ah, ji je bengljalo! Tri golide mleka vsak večer je dalo, pa še prav zares! Ah, ti moj želodček, to boš revež jokal, krčil se v bolesti, ko ne boš več lokal iz skodelice. Žalostno boš krulil — a zaman.

Pesem je že kot naslov pove žalostinka. V pesmi se spominja kako so prodali kravo in zaradi tega niso imeli mleka. Tako je tudi dobil navdih za to pesem Pesem ima 1 kitico in ta kitica ima 17 verzov. Pesem je izpovedna, saj je napisana zaradi žalosti. Motivi so: sivka, Janez, Črmošnjice, mleko, večer, želodček.

Viri Francka Varl-Purkeljc: Naši književniki in njihova dela Franc Zdravec: Sto slovenskih pesnikov Berilo za 3. letnik