VRSTE RIB V NAŠIH VODAH IN VARSTVENE DOBE Delimo jih na : Salmonide in ciprinide Lahko tudi na : Avtohtone- domorodne in alohtone- tujerodne v SLO 84 sladkovodnih vrst rib, od katerih je 67 avtohtonih. Ribolovnih je 43 vrst rib, 22 pa je trajno zaščitenih.

POTOČNA POSTRV 30cm 1.10.-28.02. S

ŠARENKA– cm 1.12.-28.02. S

POTOČNA ZLATOVČICA– cm 1.12.-28.02. S

MENEK– 30cm 1.12.-31.03. C

LIPAN– 30 cm 1.12.-15.05. S

SULEC– 80 cm 15.02.-30.09. S

ŠČUKA– 50 cm 1.02.-30.04. C

SMUČ– 50 cm 1.03.-31.05. C

PODUST– 35 cm 1.03.-31.05. C

NAVADNI OSTRIŽ– cm 1.03.-31.05. C

RDEČEOKA– cm 1.04.-30.06. C

RDEČEPERKA– cm 1.04.-30.06. C

ZELENIKA– cm 1.04.-30.06. C

PISANEC– cm 1.04.-30.06. C

SOM– 60 cm 1.05.-30.06. C

BOLEN– 40 cm 1.05.-30.06. C

KLEN– 30 cm 1.05.-30.06. C

MRENA– 30 cm 1.05.-30.06. C

LINJ– 30 cm 1.05.-30.06. C

POHRA– 20 cm 1.05.-30.06. C

KORESELJ– cm 1.05.-30.06. C

GOJENI KRAP– C

AMUR– C

TOLSTOLOBIK C

KAPELJ

PIŠKUR

SONČNI OSTRIŽ

O RIBAH (ČUTILA, PREBAVILA, PREHRANA) Pomembno je poznavanje rib zaradi: - uspešnega in etičnega ribolova uspešne gojitve in poribljavanja razumevanje pravil in varstva ribjih populacij Ribe so prilagojene življenju v vodi: telesna temperatura je enaka temperaturi vode kjer živijo dihajo s škrgami, prilagojenimi za izmenjavo plinov med ribo in vodo oblika telesa in okončin za gibanje v vodi izredno plodne

RIBJE TELO

ZGRADBA RIBJEGA TELESA

Koža zmanjšuje trenje s sluzjo, ki jo izloča ščiti pred mehanskimi in kemičnimi vplivi osmoregulacija obarvanje telesa dihanje pri ciprinidih pri nekaterih vrstah služi za izgradnjo gnezda, lahko tudi vir za prehrenjevanje zaroda uravnava telesno temperaturo

Mišično skeletni sistem opravlja varovalno nalogo omogoča premikanje v vodi Prebavila - začnejo se z usti in končajo z zadnjično odprtino so prilagojena različnim načinom prehrane položaj ust – končna, nadstojna in podstojna

Ribe delimo na 4 skupine glede na vrsto prehrane: ribe, ki se prehranjujejo večinoma z majhnimi zuželkami, mehkužci, rakci,.... koreselj, linj, rdečeperka, ploščič,... ribe, ki se hranijo predvsem z rastlinsko hrano amur, tolstolobik ribe, ki so vsejedci krap, klen ribe, ki se prehranjujejo z drugimi ribami- plenilke ščuka, som, smuč, sulec, bolen, odrasle postrvi

Dihala škrge skrbijo za izmenjavo plinov, sprejemajo kisik in oddajajo ogljikovdvokis... po 4 škržni loki na vsaki strani Ribe delimo lahko tudi po potrebi po količini kisika veliko kisika- postrvi in sorodnice manj kisika- ščuka, smuč, klen,... najmanj kisika- krap, linj , som,... Ribji mehur skrbi za spuščanje in dvigovanje ribe na različne globine funkcija hidrostatskega in slušnega organa

Spolni organi in razmnoževanje drst samo enkrat na leto, časovno odvisno od vrste in dejavnikov: - temperatura vode - svetloba - motnost vode - hitrost vodnega toka - drugi znaki: - migracije - zunanje spremembe - manj jedo

Glede na čas drsti delimo ribe v 3 večje skupine: Jesensko zimske drstnice : postrvi- ikre so občutljive na svetlobo, voda od 4 do 8 ̊C Spomladanske drstnice : voda od 10 do 15 ̊C, sulec, šarenka, lipan, ščuka, klen, smuč,... Poletne drstnice : od 17 ̊C dalje ,ploščič, mrena,krap, linj,...

Čutila – so organi ali tkiva preko katerih zaznavajo okolico okuševalni organ pobočnico vohalni organ notranje uho in webrov aparat