SAMOPOSTREŽNA MALICA 24. 1. 2011 UTRINKI MALICE TER PREDSTAVITEV DELA VERONIKA DESENIŠKA Oton Župančič

Od razvalin Starega gradu v Celju je danes še najbolj ohranjen Friderikov stolp, stolp lakote, v katerem je delal pokoro sin grofa Hermana, Friderik, ker je nesmrtno ljubil Veroniko, ki je bila revnega stanu. Bila je spletična Friderikove žene, Elizabete Frankopanske.

LEGENDA O VERONIKI DESENIŠKI Veronika je bila zelo lepo in bistro dekle. Izdelovala je ročna dela, ki jih je prodajala v bližnji samostan Uršulink …

… Tu je nekega dne potekala cerkvena slovesnost, na kateri je bila prisotna tudi Veronika. Spoznala je čednega moškega, ko jo je pospremil domov. Vzljubila sta se neznanec, grof Friderik, in ponižna Veronika …

… Kmalu pa je le-ta ugotovila, da je njen ljubimec poročen celjski grof in je želela zvezo z njim prekiniti. Friderik pa je vztrajal … in njegovi volji se je nazadnje vdala tudi Veronika …

… A ljubezen ni ostala prikrita … A ljubezen ni ostala prikrita. Nasprotoval ji je Friderikov oče, grof Herman, in seveda Elizabeta, Friderikova žena. Veroniko je skrivaj poslala v samostan, kjer je postala redovnica. Ko je Friderik za to izvedel, je takoj odjezdil v samostan, zahteval Veroniko in jo odpeljal domov …

… Doma se je sprl s svojo ženo Elizabeto … Doma se je sprl s svojo ženo Elizabeto. Ta mu je očitala nezvestobo in razuzdano življenje, kar je Friderika tako ujezilo, da je v svoji pijanosti zasadil Elizabeti nož v prsi. Ko se je zavedel, da je umoril lastno ženo, je svoje dejanje priznal, Veroniki pa naročil, naj se skriva pred preganjalci ...

… Friderik je bil, ker je javno prosil odpuščanja, oproščen, Veronika pa se je spretno izogibala preganjalcem. A ko je obiskala svojega očeta na smrtni postelji, je prišla zasledovalcem v roke. Obtožili so jo čarovništva, ker naj bi začarala Friderika, da jo je ljubil. Vsekakor ga je očarala. In tu gre v resnici za lepoto, za čarobnost in za žlahtnost, ki jo nosi ta ljubezenska zgodba. Biti obsojen čarovništva je tedaj pomenilo gotovo kazen in smrt. Nedolžnosti praktično ni bilo mogoče dokazati. Vendar je Veronika odlično branila svojo nedolžnost in bila oproščena vsake krivde …

… Friderik in Veronika sta se končno poročila … Friderik in Veronika sta se končno poročila. A že čez leto dni dobi Friderik očetovo sporočilo, naj priskoči na pomoč zavezniku v boju. Friderik je mislil, da gre za spravo z očetom, zato mu je z veseljem ustregel, čeprav je doma pustil nosečo Veroniko …

… Takoj pa, ko je odjezdil, so v grad vdrli Hermanovi možje ter Veroniko utopili v banji, Herman pa je Friderika, sina, ujel in ga zaprl v stolp lakote, danes imenovan Friderikov stolp …

… In še zaključek … Močnejša od smrti je ljubezen. In to je tisto, kar imata skupnega naša resnična Friderik in Veronika z izmišljenima Romeom in Julijo. Z močjo ljubeznijo sta se uprla staršem, oblasti in moralnim zapovedim. Z ljubeznijo, močnejšo od strahu. In samo takšna je prava in nas preživi …

Ogljikovi hidrati: rogljič, makova, sirova štručka, ržena, graham ,ajdova bombetka, euro štručka

Sadni desert, miza sadja

Sadje: jagode, ananas, mandarine, banane, jabolka, suhe fige, suhe slive, suha jabolka

Tihožitje

Salama: suha, sveža, hrenovke, sir camembert, knjiga Visoška kronika

Učitelji in učenci

DOBER IZBOR

LEGENDA O VERONIKI DESENIŠKI   Od razvalin Starega gradu v Celju je danes še najbolj ohranjen Friderikov stolp, stolp lakote, v katerem je delal pokoro sin grofa Hermana, Friderik, ker je nesmrtno ljubil Veroniko, ki je bila revnega stanu. Bila je spletična Friderikove žene, Elizabete Frankopanske Veronika je bila zelo lepo in bistro dekle. Izdelovala je ročna dela, ki jih je prodajala v bližnji samostan Uršulink.

Tu je nekega dne potekala cerkvena slovesnost, na kateri je bila prisotna tudi Veronika. Spoznala je čednega moškega, ko jo je pospremil domov. Vzljubila sta se neznanec, grof Friderik, in ponižna Veronika. Kmalu pa je le-ta ugotovila, da je njen ljubimec poročen celjski grof in je želela zvezo z njim prekiniti. Friderik pa je vztrajal … in njegovi volji se je nazadnje vdala tudi Veronika. A ljubezen ni ostala prikrita. Nasprotoval ji je Friderikov oče, grof Herman, in seveda Elizabeta, Friderikova žena. Veroniko je skrivaj poslala v samostan, kjer je postala redovnica. Ko je Friderik za to izvedel, je takoj odjezdil v samostan, zahteval Veroniko in jo odpeljal domov. Doma se je sprl s svojo ženo Elizabeto. Ta mu je očitala nezvestobo in razuzdano življenje, kar je Friderika tako ujezilo, da je v svoji pijanosti zasadil Elizabeti nož v prsi. Ko se je zavedel, da je umoril lastno ženo, je svoje dejanje priznal, Veroniki pa naročil, naj se skriva pred preganjalci.

Friderik je bil, ker je javno prosil odpuščanja, oproščen, Veronika pa se je spretno izogibala preganjalcem. A ko je obiskala svojega očeta na smrtni postelji, je prišla zasledovalcem v roke. Obtožili so jo čarovništva, ker naj bi začarala Friderika, da jo je ljubil. Vsekakor ga je očarala. In tu gre v resnici za lepoto, za čarobnost in za žlahtnost, ki jo nosi ta ljubezenska zgodba. Biti obsojen čarovništva je tedaj pomenilo gotovo kazen in smrt. Nedolžnosti praktično ni bilo mogoče dokazati. Vendar je Veronika odlično branila svojo nedolžnost in bila oproščena vsake krivde. Friderik in Veronika sta se končno poročila. A že čez leto dni dobi Friderik očetovo sporočilo, naj priskoči na pomoč zavezniku v boju. Friderik je mislil, da gre za spravo z očetom, zato mu je z veseljem ustregel, čeprav je doma pustil nosečo Veroniko. Takoj pa, ko je odjezdil, so v grad vdrli Hermanovi možje ter Veroniko utopili v banji, Herman pa je Friderika, sina, ujel in ga zaprl v stolp lakote, danes imenovan Friderikov stolp.

In še zaključek … Močnejša od smrti je ljubezen In še zaključek … Močnejša od smrti je ljubezen. In to je tisto, kar imata skupnega naša resnična Friderik in Veronika z izmišljenima Romeom in Julijo. Z močjo ljubeznijo sta se uprla staršem, oblasti in moralnim zapovedim. Z ljubeznijo, močnejšo od strahu. In samo takšna je prava in nas preživi Danes si lahko v skupnem prostoru ogledate posebno, numerirano izdajo Veronike Deseniške, tragedije v petih dejanjih, iz leta 1924, z lastnoročnim podpisom Otona Župančiča. Založenih je bilo le dvesto izvodov, na ogled pa je izvod številka 178, last gospe Nade Brezovar. Pa dober tek …   Nada Brezovar in Mateja N. Praunseis