Vulkani Severna Evropa.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
FIZIKALNE LASTNOSTI ALKANOV
Advertisements

OKOLICA ŠOLE – DO KODER NAM SEŽE POGLED
ali PREHODI MED AGREGATNIMI STANJI
Planeti, Sonce, in druga nebesna telesa ter nebesni pojavi
PREHRANJEVALNE VERIGE
Voda teče navzdol Polona Slobodnik, OŠ Bičevje.
SPLOŠNO O VULKANIH: Predstavljajo veliko nevarnost in problem ljudem, ki živijo v njihovi okolici Nastajajo ob: üstikališču zemeljskih litosferskih plošč.
UČINKI SONCA.
NOVA ZELANDIJA.
RAKI.
Seminarska naloga iz fizike
Zvezde.
GRAND CANYON.
VULKANI Luka Gmajnar 4.b.
EKOLOGIJA.
ŽLAHTNI PLINI.
MAGNETI.
Atomska bomba.
FJORDI.
Severna Evropa Naravne razmere
RUSIJA.
CUNAMI Geografija.
Otok, kjer odloča narava
CUNAMI.
PODZEMNI KRAŠKI POJAVI
ASTEROIDI, KOMETI, METEORJI in METEORITI
Venera ? & ? 2008/2009.
OSONČJE.
KONTINENTI IN OCEANI.
ALPE.
SEVERNA EVROPA.
SEVERNA EVROPA.
PLANETI NAŠEGA OSONČJA
KAMBRIJ.
PREDSTAVITEV PLANETOV
YELLOWSTONE.
NOVA ZELANDIJA Pripravil:.
Sonce.
ZEMLJA IN OSONČJE (referat).
O VESOLJU, KOMETIH, ASTEROIDIH IN DRUGIH “ČUDESIH”
MARS.
NOVA ZELANDIJA MAORSKO IME: AOTEAROA.
PLANETI.
JUPITER Predmet:Fizika.
Merkur in Venera.
MERKUR.
FINSKA Dežela tisočih jezer.
Učenka: Razred: Mentorica: Predmet: Geografija
? RAK ?.
VESOLJE.
Katja Muc, 1.a Gimnazija Šiška, 2011
GEJZIR.
Zemljin ”sestrski planet”
2008/2007 TŠCKR Mentor: Marko Kralj
LUNIN IN SONČEV MRK.
Fizika OŠ Janka Kersnika Brdo Merkur Venera IN.
Učinek tople grede.
LUNA.
LUNA OŠ Polje Februar 2012 Mentorica: __________________
GALAKSIJE.
ZEMLJA - NASTANEK 1. Oblak poln zvezd.
PLANET ZEMLJA.
Puščave in polpuščave.
HUMPHRY DAVY 1778 – 1829.
Učenka: Učiteljica: Razred: Datum:
SONČEV IN LUNIN MRK fizika.
BABILON.
MADŽARSKA  (Magyar Koztársaság).
GRŠKI IN RIMSKI BOGOVI.
Planeti, Sonce, in druga nebesna telesa ter nebesni pojavi
Zapis predstavitve:

Vulkani Severna Evropa

DELOVANJE: Vzroki za izbruh: Magma je bolj vroča in lažja kot kamnine, ki jo obkrožajo, zato se dviga. Njeno dviganje ovirajo kamnine nad njo in površje lahko doseže le razpoke in dimnike. Čim večji je pritisk, tem lažje prodira magma navzgor. Plini (vodna para, ogljikov dioksid, fluor, klor...), so plini ki jih magma vsebuje.. -Vulkani Havajske vrste so ploščati, lava izteka hitro, nikoli ne pride do eksplozije, redko pa se zgodi, da lava ostane ujeta v žrelu, ter oblikuje jezero. -Vulkani Strombolske vrste imajo eksplozivne izbruhe. Pri nekaterih izbruhih navadno lepljiva lava teče počasi in gradi vulkanska področja. Ti vulkani izvržejo tudi trdne snovi različnih oblik in velikosti. Te snovi lavo prekrivajo, dokler tudi njih same ne prekrije novo izlitje. -Vulkani ognjeniške vrste so mnogo bolj eksplozivni. Ob izbruhu se lepljiva lava in kamnine iz vulkanskega dimnika zdrobijo v prah. Ogromna mešanica letečega pepela se dvigne nekaj kilometrov visoko.

SESTAVA VULKANA - Magmatsko ognjišče: jama z magmo, ki se nahaja pod vulkanom. - Dimnik (vulkanski): del vulkana, skozi katerega se dvigajo lava in vulkanski plin. - Žrelo (krater): široka odprtina na koncu vulkanskega dimnika, skozi katero bruhata lava in pepel. Izbruh (vulkanski): bruhanje vulkanskih snovi (lava, plin, pepel) na zemljino površje. - Lava: bolj ali manj lepljiva snov, ki se izloči na zemljino površje. Lava v notranjosti zemlje se imenuje magma. Magma: staljena kamnina, nastane v notranjosti zemlje, med ohlajevanjem se struje - Plašč: del zemeljske krogle med skorjo in jedrom. - Vulkan: dvig površja na zemeljski krogli, kjer magma doseže površje in se izlije v obliki lave.

Gejzirji Gejzirji so poleg vulkanov, na Islandiji, oz. na Severu Evrope eni najpogostejših pojavov. Gejzirji so vrelci vode. Z njimi so povezani vulkani. Lava, ter vroče kamnine pod zemljo, povzročajo vrenje vode, ki so v zemeljskih rovih. Nato, ko vodna temperatura pride visoko preko vrelišča, se dvigne para nad površje, nekaj trenutkov kasneje se začne dvigovati voda, potem pa vse bolj in bolj, na koncu pa se lahko dvigne tudi do 60 m visoko

Zanimivosti Ljudje si nekoč niso znali razlagati nenavadnih vulkanskih pojavov, zato so se spet zatekali k mitom in legendam. Naravne pojave so si razlagali kot delo nadnaravnih bitij-bogov. Kadar so bogove s svojimi dejanji razjezili, so jih le ti kaznovali z izbruhom ognja. Stari Grki so verjeli, da ima bog ognja Hefajst svojo kovačnico pod vulkani. Njegovi pomočniki kiklopi so imeli samo eno oko in so v jezi metali kamenje in ogenj. Pogled na vulkan iz višine pokaže podobo Velikanovega očesa. Verjeli so tudi da je v bližini Neaplja vhod v pekel. Bog Hefajst Kiklop Krater Velikanovo oko

Viri http://projekti.svarog.org/vulkani/Vulkanologija.htm http://projekti.svarog.org/vulkani/Bozanskost.htm http://projekti.svarog.org/vulkani/Katastrofe.htm http://projekti.svarog.org/vulkani/Kamnine.htm http://projekti.svarog.org/vulkani/Tekocine.htm