VETRNE ELEKTRARNE RAČUNALNIŠKA PREDSTAVITEV

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
PREHRANJEVALNE VERIGE
Advertisements

ELEKTRIČNI AVTOMOBILI
Nejc Trnovšek M2C Mentorica: Brigita Renner
Voda teče navzdol Polona Slobodnik, OŠ Bičevje.
Napetosti, sile, moč, radioaktivnost
PREVOZNA SREDSTVA CESTNEGA PROMETA
Rožle Bratec Mrvar Tabor DUGS – VELENJE,
ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO
NALOGE ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA V PRIHODNOSTI
Dalibor Šoštarič, LEA Spodnje Podravje Ptuj,
OBNOVLJIVI VIR ENERGIJE: HIDROENERGIJA
UČINKI SONCA.
Alternativni pogoni vozil
najznačilnejši priobalni veter Jadrana
SONČNA ENERGIJA.
Uporaba LOGGER PROja Aktiv fizikov SEŠTG
ŽLAHTNI PLINI.
MAGNETI.
Nikola Tesla (1856–1943) :D.
Atomska bomba.
UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI DELU
Vpliv alkohola in drugih mamil na delovanje živčevja
LED DIODE.
Zgodovina Računalnikov
Energija.
Venera ? & ? 2008/2009.
Pozitivni in negativni vidiki različnih načinov pridobivanja energije
ELEKTROMOTORJI 1.
Vreme 1.
DIESELSKI MOTOR Rudolf Diesel.
Alkohol kot gorivo.
ELEKTRARNE.
FIZIKA NAČINI GRETJA VODE 1.b.
Grafične enote.
NIAGARSKI SLAPOVI.
SUPERPREVODNOST.
Sonce.
ŽLAHTNI PLINI PREDMET:Kemija.
ONESNAŽEVANJE ZRAKA LETALSKI PROMET.
JUPITER Predmet:Fizika.
Merkur in Venera.
MERKUR.
JEDRSKA ENERGIJA Atomi (sestavni deli vsake snovi) so tudi vir energije – jedrske energije Jedrska energija je rušilna moč atomskih bomb, daje pa tudi.
Vplivi na rast populacije
Kje je luna ko je ne vidimo ?
VESOLJE.
Zemljin ”sestrski planet”
VETRNO KOLO.
Sesalci – Mammalia.
Fizika OŠ Janka Kersnika Brdo Merkur Venera IN.
Učinek tople grede.
WANKLOV MOTOr Šolsko leto:2013/2014.
Fire Wall ( Požarni zid )
Interna struktura NTFS
GALVANSKI ČLENI SKOZI ZGODOVINO
GALAKSIJE.
M. Šifrar: Rakete na vodni pogon
Puščave in polpuščave.
Trdi diski.
Statistični sosvet za statistiko energetike
SONČNA ENERGIJA.
MIKROVALOVNA PEČICA predmet: Fizika.
HE V SLOVENIJI.
VETRNE ELEKTRARNE.
SOZVOČJE ENERGIJ Človek + hiša + domača elektrarna
NIKOLA TESLA                               .
JEDRSKA ENERGIJA.
Predstavitev Amazonskega
ZAKAJ OB NEVIHTAH NAJPREJ VIDIMO BLISK, ŠELE NATO PA SLIŠIMO GROM?
Sončna energija.
Zapis predstavitve:

VETRNE ELEKTRARNE RAČUNALNIŠKA PREDSTAVITEV PRI MODULU TEHNOLOGIJA BLAGOVNIH TOKOV VETRNE ELEKTRARNE Maribor, 27. November 2011

PREDSTAVITEV UVOD ENERGIJA IN MOČ VETRA VETRNE ELEKTRARNE ZGRADBA VETRNIE ELEKTRARNE NOVE OBLIKE VETRNIH ELEKTRARN SISTEMI Z VETRNICAMI ZANIMIVOSTI ZAKLJUČEK

ENERGIJA IN MOČ VETRA MOČ VETRA V POSAMEZNIH DELIH SLOVENIJE Veter je ena od oblik sončne energije Do nje pride zaradi sončnega segrevanja atmosfere POSTOPEK PRIDOBIVANJA VETRNE ENERGIJE Energijo vetra izrabljamo v mlinih na veter ali vetrnih elektrarnah GRAF KORISTNOSTI VETRNE ELEKTRARNE Razmeroma malo območij kjer piha stalen veter z veliko hitrostjo

VETRNE ELEKTRARNE TURBINA Vetrna elektrarna Mlini na veter so v starih časih nadomeščali vetrne elektrarne Vetrna elektrarna je elektroenergetski objekt Mala vetrna elektrarna

ZGRADBA VETRNE ELEKTRARNE 1.) lopatice 2.) rotor 3.) gred 4.) zavora 5.) gred za nizke hitrosti 6.) menjalnik 7.) generator 8.) nadzor 9.) vetromer 10.) smer vetra 11.) kabina 12.) gred za velike hitrosti 13.) nihajni pogon 14.) yaw motor 15.) stolp

NOVE OBLIKE VETRNIH ELEKTRARN ŽGOČA TEMA - Visoke vetrne turbine (vetrnice), ki imajo lopatice dolge do 30 metrov. - Kraki lebdeče vetrnice se sučejo v vetru, da proizvajajo elektriko in jo držijo v zraku POČASI TEKOČE VETRNICE - So vetrnice z 8 ali več lopaticami. - Take vetrnice imajo velik vrtilni moment že pri nizkih hitrostih vetra. HITRO TEKOČE VETRNICE - imajo rotor z enim, dvema ali tremi listi. - Za zagon rotorja potrebujejo določeno hitrost vetra (večje od 4 m/s)

SISTEMI Z VETRNICAMI SAMOSTOJNI SISTEMI (mehansko delo ali električna energija) INTEGRIRANI SISTEMI (z drugimi generatorji npr. sončne celice, diesel generatorji) SISTEMI VETRNIH FARM (veliko število vetrnic povezanih v javno električno omrežje)

ZANIMIVOSTI Vetrnim turbinam pravimo tudi ''aerogeneratorji'‘ več vetrnim elektrarnam postavljenih skupaj pa ''vetrna polja''. Najprimernejša hitrost za večino vetrnih turbin je en obrat na tri do štiri sekunde. Vetrne elektrarne niso zanesljiv vir električne energije zato ob njih potrebujemo tudi elektrarne na druge pogonske vire. Elektrike žal ni mogoče učinkovito shraniti. Ponekod vetrne elektrarne občasno zaustavijo, ker odsevi sončnih žarkov od njihovih kril povzročajo močne svetlobne bliske, ki moteče delujejo na ljudi v bližini- sprožijo lahko celo glavobol. Vetrne elektrarne med delovanjem ne izpuščajo toplogrednih plinov. Vetrne elektrarne so hrupne in precej nevarne za ptice poleg tega pa kazijo videz pokrajine. Velikanska vetrna turbina pri mestu Emden v Nemčiji ima premer kril 126 metrov in daje 7 MW elektrike.

ZAKLJUČEK Rešimo Zemljo z uporabo vetrnih elektrarn in s tem zmanjšajmo proizvodnjo toplogrednih plinov !!