KAMPILOBAKTERIOZA Campylobacter jejuni.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
PREVENTIVNI UKREPI PRI ZASTRUPITVAH
Advertisements

Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije KOMUNALNI ODPADKI
1. JEDILNI LIST ZA ČLOVEKA
MOBBING.
MKB 10 ali ICD 10 F1X.Y F1(psihoaktivna snov).(klinično stanje)
VIRI IN POTA ŠIRJENJA OKUŽB
BOLEZNI, POŠKODBE DIHAL, ZADUŠITEV IN OŽIVLJANJE
AIDS IZDELALA: ŠOLSKO LETO:.
Maščobe v prehrani.
BOLEZNI SEČIL.
MRSA in VRE.
Bakterijski povzročitelji vnetij spodnjih dihal
SLADKORNA BOLEZEN (diabetis mellitus)
Atomska bomba.
UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI DELU
Vpliv alkohola in drugih mamil na delovanje živčevja
DROGE.
NOSEČNOST.
ŠC PET SREDNJA ŠOLA POŠTE EKONOMIJE IN TELEKOMUNIKACIJE
OBOLENJA SEČIL PRI OTROKU
Angina Pripravila:.
Žile in krvni obtok.
Vitamin B12.
Posebnosti otroka in obdobja v razvoju otroka
Vreme 1.
ZVERI (Carnivora).
ZLORABA ALKOHOLA IN CIGARET (VPLIV NA ŽIVČEVJE IN OSTALE ORGANE)
KRATKOVIDNOST IN DALJNOVIDNOST
Bolezni v afriki.
Kamilica Biologija.
*SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI*
YELLOWSTONE.
DROGE.
BIOTSKA PESTROST PO SVETU IN V SLOVENIJI
Case report.
BORELIOZA.
Herpes simplex.
PLESEN BIOLOGIJA- PLESEN.
VELIKA PLISKAVKA Tursiops truncatus
? RAK ?.
Kako in zakaj? Pridi pa ti pokažem!
BIPOLARNA MOTNJA.
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA BIOLOGIJA.
IMUNOST in Imunski sistem.
Spontani bakterijski peritonitis
BAKTERIJSKE OKUŽBE SPODNJIH DIHAL
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
BOLEZNI ŽIVČEVJA V SODOBNEM ČASU
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
MOTNJE HRANJENJA.
STRUPI in PLESNI.
SOLARIJ Somatologija.
Projektna naloga pri predmetu geografija
BOJ PROTI ZASVOJENOSTI (heroin)
OKUŽBE KOŽE VIRUSNE OKUŽBE KOŽE.
OŠ SAVA KLADNIKA SEVNICA
Obolenja in poškodbe dihal
BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI
Maóri.
RAST ZOB IN HIGIENA USTNE VOTLINE
OSEBNA HIGIENA.
DRUGAČNI TODA POSEBNI.
BAKTERIJSKE OKUŽBE KOŽE
MIKROVALOVNA PEČICA predmet: Fizika.
DROGE.
STRES IN DEPRESIJA.
MENSTRUACIJSKI CIKLUS
NOŽNE PROTEZE.
BOLEZNI V AFRIKI.
Bolezni kože Naredila:.
Zapis predstavitve:

KAMPILOBAKTERIOZA Campylobacter jejuni

KAJ JE KAMPILOBAKTERIOZA? Je zoonoza (zoonoze so bolezni živali ki se lahko prenesejo na človeka) Nalezljiva črevesna bolezen, ki jo povzročajo bakterije rodu Campylobacter Bolezen se običajno pojavi 2-5 dni po zaužitju bakterij in traja približno teden dni Izvor okužbe je lahko človek, lahko pa tudi žival Bakterije ponavadi živijo v prebavnem traktu domačih in divjih živali Večinoma obolevajo otroci, največ obolenj pa se pojavi v poletnem času

PRENOS: FEKALONO-ORALNI (med otroci, slaba higiena) Z uživanjem KONTAMINIRANIH ŽIVIL (piščančje meso)in voda okužimo zaradi nepravilnega rokovanja s surovo perutnino ali z uživanjem surove (npr. gosja pašteta) oz. ne dovolj termično obdelane (kuhane, pečene) perutnine stik z blatom obolelih živali (mačk, psov) Večji izbruhi bolezni so ponavadi posledica okužbe pitne vode ali nepasteriziranega mleka Lahko pa se okužba prenese tudi preko človeka, ki nosi bacil v sebi (takih ljudi je pri nas zelo malo – 1%)

ZNAKI BOLEZNI: Okužba lahko poteka brez sindromov Klinični znaki akutnega enterokolitisa Driska (št.odvajanj nekaj do 10 in več na dan) Iztrebki so kašati, tekoči, obilni, primešana sluz in kri Krči, bolečine v trebuhu in vročina bruhanje

Diagnoza Diagnozo postavi zdravnik na podlagi kliničnih znakov bolezni in prisotnosti bakterije v blatu okuženega. Osamitev bacilov iz iztrebkov (koprokultura) Hitri testi

ZDRAVLJENJE Večina ljudi okuženih z bakterijo Campylobacter sp. okreva brez zdravljenja v približno tednu dni Pri driski je pomembno, da ljudje pijejo velike količine vode in nadomeščajo izgubljene elektrolite Jemanje antibiotikov (čim prej, saj bolezen omilijo in skrajšajo če začnemo zdravilo jemati ob pričetku pojava kliničnih znakov ) Nekateri bolniki izločajo bacile in ostanejo po končani bolezni bacilonosci še nekaj mesecev. Bolniki, ki pri svojem delu prihajajo v stik z živili, morajo biti pod posebnim zdravniškim nadzorom

KAKO PREPREČIMO OKUŽBO? umivanje rok po vsaki uporabi WC-ja ter pred pričetkom rokovanja z živili natančno umivanje rok po dotiku z mesom, živalmi in živalskimi izlčoki. pravilna in ustrezna toplotna obdelava živil, še posebno mleka in mesa Vso perutnino je potrebno dovolj termično obdelati (skuhati, speči). Meso mora biti kuhano oz. pečeno, ne več rožnato in brez soka nadzor nad pitno vodo – v primeru onesnaženja je potrebno uporabljati prekuhano oz.klorirano pitno vodo Izogibajte se pitju nepasteriziranega mleka

Kako pogosta je bila okužba leta 2004 v Sloveniji? V Sloveniji je bilo v letu 2004 prijavljenih 1063 primerov okužb z kampilobaktrom Kampilobakter je tretji najpogostejši povzročitelj zoonoz v Sloveniji (za salmonelo in mikrosporozo)