BIOLOGIJA

KAJ JE BIOLOGIJA? BIOLOGIJA = VEDA O ŽIVEM JE NARAVOSLOVNA VEDA ZAČELA SE JE Z ARISTOTELOM MEŠANE : -BIOFIZIKA-BIOKEMIJA-BIOGEOGRAFIJA- MOLEKULARNA BIOLOGIJA PODROČJA: -ZOOLOGIJA-BOTANIKA-MIKROBIOLOGIJA- ANTROPOLOGIJA- ARISTOTEL: BIL JE EDEN OD STAROGRŠKIH MISLECEV. NJEGOVO PISANJE O BIOLOGIJI JE STARO PRBL.2500 LET, PA IMA VSEENO ZNANSTVENI POMEN. BIL JE ZELO DOBER OPAZOVALEC IN JE PODROBNO OPISOVAL ŽIVALSKE VRSTE TER JIH UVRŠČAL V SISTEM. JE OCE MNOGIH VED.

METODE IN TEHNIKE DELA HIPOTEZA-EKSPERIMENT-POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZE MIKROSKOPIRANJE

ŽIVA BITJA SO POVEZANA MED SEBOJ-EKOLOGIJA OSNOVNI POJMI EKOLOGIJE- OSEBEK POPULACIJA VRSTA

EKOLOGIJA ODGOVARJA NA VPRAŠANJE: ZAKAJ SO TRAVNIKI ZARASLI? KAKO LAHKO NA MAJHNEM PROSTORU ŽIVI TOLIKO RAZLIČNIH ORGANIZMOV? JE VEDA O ODNOSIH ŽIVIH BITIJ Z NEŽIVIM IN ŽIVIM OKOLJEM.

VELIKE NARAVNE ENOTE Z ZNAČILNIM RASTLINSTVOM BIOMI VELIKE NARAVNE ENOTE Z ZNAČILNIM RASTLINSTVOM VISOKE GORE TUNDRA TAJGA LISTOPADNI GOZD STEPA PRERIJA PUŠČAVA SAVANA TROPSKI DEŽEVNI GOZD

PUŠČAVA POMANJKANJE VODE PODNEVI VISOKE TEMPERATURE MRZLE NOČI ZRAK JE SUH HRANE NI VELIKO

SAVANA ODPRTA TRAVNATA OBMOČJA REDKA DREVESA VELIKI PLENILCI

TROPSKI DEŽEVNI GOZD VELIKA VLAŽNOST ZRAKA VISOKE TEMPERATURE VELIKO PADAVIN IZUMIRANJE VRST ZARADI POSEKE OGROMNO RAZLIČNIH VRST RASTLIN IN ŽIVALI

BIOTOP ŽIVLJENSKI PROSTOR V KATEREM OSEBEK ŽIVI, SO VSE ŽIVE IN NEŽIVE SESTAVINE IN DEJAVNIKI EKOSISTEMA. NEŽIVE SESTAVINE: PRST VODA ZRAK TOPLOTA SVETLOBA

BIOCENOZA ŽIVI ORGANIZMI SE NASELIJO V GOZD ZARADI POTREBE PO NEŽIVEM OKOLJU RAZKROJEVALCI-bakterije, glive PROZVAJALCI-rastline PORABNIKI-živali

BIOCENOZA PLENILSTVO JE MEDVRSTNI ODNOS, V KATEREM IMA PLENILEC KORIST, PLEN PA ŠKODO. ZAJEDALSTVO JE PREHODNO ALI STALNO SKUPNO ŽIVLJENJE DVEH ORGANIZMOV, KJER SE ZAJEDALEC PREHRANJUJE S TELESOM, DELI TELESA ALI TELESNIMI SOKOVI GOSTITELJA IN MU POVZROČA ŠKODO.

BIOCENOZA SOŽITJE JE MEDVRSTNI ODNOS, V KATEREM STALNO ALI OBČASNO SODELUJETA DVA ORGANIZMA, OD SODELOVANJA PA IMATA KORIST OBA.

EKOSISTEMI BIOTOP+BIOCENOZA=EKOSISTEM ORGANIZMI SO POVEZANI MED SABO JE NEKAKSNA ENOTA NARAVE JE ZA MNOGE ŽIVALI BIVALIŠČE VEDNO MORA VSEBOVATI: PROIZVAJALCE-POTROŠNIKE- RAZKROJEVALCE

EKOSISTEMI GOZD JEZERA TRAVNIKI POLJA MESTA

ANTROPOGENI EKOSISTEMI ZELO SPREMENJENI EKOSISTEMI

NESPREMENJENI EKOSISTEMI NARAVNI EKOSISTEMI NESPREMENJENI EKOSISTEMI

POVEZANOST ZNOTRAJ EKOSISTEMOV RASTLINOJEDCI ŽUŽKOJEDCI MESOJEDCI RAZKROJEVALCI PROIZVAJALCI

POVEZANOST ZNOTRAJ EKOSISTEMOV PREHRANJEVALNA VERIGA JE ZAPOREDJE ŽIVIH BITIJ KI SO HRANA DRUG DRUGEMU PREHRANJEVALNI SPLET PREPLET PREHRANJEVALNIH VERIG NEKATERI ČLENI SO SKUPNI VEČ VERIGAM

KROŽENJE SNOVI RASTLINE SO GLAVNI PROIZVAJALCI HRANE NA ZEMLJI. PREK PREHRANJEVALNIH VERIG SE HRANILNE SNOVI PRENESEJO V DRUGA ŽIVA BITJA. IZTREBKE IN ODMRLE DELE ORGANIZMOV RAZKROJEVALCI RAZGRADIJO V OSNOVNE ELEMENTE. TAKO JIH LAHKO SPET UPORABIJO RASTLINE.

PREHRANJEVALNA PIRAMIDA Mesojedci 2.reda 1.reda žužkojedci rastlinojedci Zelene rastline

FOTOSINTEZA BRST: ŠKROB BELJAKOVINE CVET: SLADKORJI ŠKROB BELJAKOVINE PLOD: SLADKORJI BELJAKOVINE MAŠČOBE LIST: MAŠČOBE BELJAKOVINE ŠKROB SLADKORJI SEMENA: ŠKROB BELJAKOVINE MAŠČOBE DEBLO: SLADKORJI ŠKROB CELULOZA KORENINE: SLADKORJI ŠKROB CELULOZA BELJAKOVINE MAŠČOBE

FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA JE PROCES, PRI KATEREM SE SVETLOBNA ENERGIJA PRETVARJA V KEMIČNO. RASTLINA IZ OGLJIKOVEGA DIOKSIDA IN VODE IZDELA Z ENERGIJO BOGATO GLUKOZO. PRI TEM SE V OZRAČJE SPROŠČA KISIK.

PLJUČNO DIHANJE KISIK VDIHNEMO V NOS, OD TOD POTUJE PO SAPNIKU, SAPNICAH, DO PLJUČNIH MEHURČKOV OGLJIKOV DIOKSID PO OBRATNI POTI IZDIHNEMO

CELIČNO DIHANJE CELIČNO DIHANJE JE PROCES, KI POTEKA V CELICAH VSEH ŽIVIH BITIJ. S POMOČJO KISIKA SE ORGANSKE SNOVI V CELICI OKSIDIRAJO-RAZGRADIJO NA OGLJ. DIOKSID TER VODO PRI TEM SE V SNOVI USKLADIŠČENA KEMIČNA ENERGIJA SPROSTI

RASTLINSKA CELICA KLOROPLASTI CITOPLAZMA CELIČNA MRENICA VAKUOLA JEDRO VAKUOLA CELIČNA STENA

BOJ ZA OBSTANEK POTEKA MED ŽIVIMI BITJI LAHKO POTEKA FIZIČNI OBRAČUN POTEKA MED PRIPADNIKI ISTE VRSTE ALI RAZLIČNIH VRST

ŽIVA BITJA SO PLENJENA PLEN IMA ŠKODO IN JE V NEVARNOSTI ŽIVALI, KI SO PLENJENE SO RAZVILE PRILAGODITVE: VAROVALNA BARVA MIMIKRIJA PEGE / LISE SVARILNE BARVE

ŽIVA BITJA SE ZAJEDAJO ZAJEDAVCI IZČRPAVAJO SVOJO ŽRTEV ZAJEDAVEC IMA KORIST-GOSTITELJ PA ŠKODO POZNAMO NOTRANJE IN ZUNANJE ZAJEDALCE

ŽIVA BITJA SE MED SEBOJ IZKORIŠČAJO-PRISKLEDNIŠTVO EN ORGANIZEM IMA KORIST-DRUGI PA NIMA NITI ŠKODE NITI KORISTI ZEBRE IZKORIŠČAJO AFRIŠKO GOVEDO ZA ZAŠČITO

ŽIVA BITJA MED SEBOJ SODELUJEJO SOŽITJE JE MEDVRSTNI ODNOS OBA ORGANIZMA IMATA KORIST

ŽIVA BITJA SE PRILAGAJAJO PRILAGODITVE NA ENO ŽIVLJENSKO OKOLJE SO NAJVEČKRAT SLABOST V DRUGAČNIH RAZMERAH. BOLJ KOT SO ŽIVLJENSKE RAZMERE SKRAJNE, BOLJ IZRAZITE SO PRILAGODITVE SKRAJNE RAZMERE SO V: VODI, POLARNIH KRAJIH IN PUŠČAVAH.

KAMELE

RASTLINE LISTI PREOBRAŽENI V TRNE SLADKOR NASTAJA PONOČI STEBLO VSEBUJE VODO KLOROFIL V STEBLU PLITVE IN RAZRAŠČENE KORENINE

LJUDJE VISOK IN OZEK NOS TEMNEJŠA POLT BELA OBLEKA PRIMERNO OBUVALO NENEHNO PITJE

ENDEMITI SLOVENIJE ČRNI MOČERIL HLADNIKOVKA KAMNIŠKA MURKA HOHENVARTOV DROBNOVRATNIK DLAKAVI SLEČ

DEJAVNIKI KI VEČAJO BIOTSKO PESTROST PANGEA-CELINE SO SE RAZMAKNILE- ZARADI TRKOV SO NASTALA GOROVJA-ZARADI TRKOV PLOŠČ IZSTOPA MAGMA- KONTINENTI SE ŠE DANES PREMIKAJO KAMNINSKE RAZMERE -V SLOVENIJI JE 50 GLAVNIH KAMNINSKIH TIPOV RELIEF- POVEČUJE POVRŠINO ZEMLJE- JE POSLEDICA TEKTONSKIH PREMIKOV

DEJAVNIKI KI VEČAJO BIOTSKO PESTROST PODNEBJE-PREPLET DEJAVNIKOV: TOPLOTE, VLAŽNOSTI, VETROV, TLAKA, SNEGA, LEDU, MEGLE,... PEDOLOŠKE RAZMERE- V SLO NAJDEMO OKOLI 900 VRST RAZLIČNIH TAL-NA NASTAJANJE TAL VPLIVAJO TUDI ŽIVI ORGANIZMI -PEDOLOGIJA JE VEDA O ZEMELJSKI PRSTI BIOLOŠKI ORGANIZMI -ISTE ALI RAZLIČNIH VRST-MEDSEBOJNO VPLIVAJO NA PESTROST

DEJAVNIKI, KI ZNIŽUJEJO BIOTSKO PESTROST HITRA RAST PREBIVALSTVA –ČLOVEK UPORABI VEČ KOT POTREBUJE- IZKORIŠČA DOBRINE VSEGA PLANETA ONESNAŽEVANJE OKOLJA -VNAŠA NOVE SNOVI V OKOLJE-ONESNAŽUJE ZRAK, VODO, MORJA IN KOPNO NEVEDNOST IN LAGODNOST -NEPOZNAVANJE: NARAVNIH ZAKONITOSTI, ŠKODLJIVIH UČINKOV-POMANJKANJE ZAVESTI O POMENU BIODIVERZITETE

DEJAVNIKI, KI ZNIŽUJEJO BIOTSKO PESTROST PRETIRANA IN NETRAJNOSTNA RABA NARAVNIH VIROV -UNIČEVANJE EKOSISTEMOV IN BIVALIŠĆ-IZSUŠEVANJE MOKRIŠČ-REGULACIJA VODOTOKOV-MELORACIJE-MONOKULTURE-PRETIRANO IZSEKAVANJE TURIZEM IN REKREACIJA –SPREMINJANJE NARAVE V ŠPORTNE POLIGONE VNAŠANJE TUJERODNIH VRST

VAROVANJE NARAVE

RAZMIŠLJANJE O NARAVI DO DARWINA ANTIKA

ANTIKA ANAKSIMANDER: VSE SE JE RAZVILO IZ NEIZMERNEGA ELEMENTA ARISTOTEL: JE OPAZOVAL RAZVOJ IN POSKUŠAL UREDITI V SISTEM

SREDNJI VEK VSE JE BILO USMERJENO V BOGA ŠOLE LE V SAMOSTANU DVOMITI V NAUK JE BIL GREH

NOVI VEK LEONARDO DA VINCI: JE POUDARJAL POMEN EKSPERIMENTIRANJA KOPERNIK: JE TRDIL DA SE ZEMLJA VRTI OKOLI SONCA G.BRUNO IN G.GALILEI STA TRDILA ISTO KOT KOPERNIK

NOVI VEK ANDREJ VESAL: O ZGRADBI TELESA-MOŠKI IN ŽENSKA IMATA ENAKO ŠTEVILO REBERŽ WILLIAM HARVEY: KROŽENJE KRVI IN DELOVANJE SRCA

17.STOLETJE ROBERT HOOK: SESTAVIL MIKROSKOP Z DVEMA LEČAMA OPAZOVAL ZGRADBO ŽIVIH BITIJ UVEDEL POJEM CELICA

18.STOLETJE KAREL LINEE: ZAGOVARJAL NESPREMENLJIVOST RAZVRSTIL ORGANIZME V SISTEM ČLOVEKA JE UVRSTIL NA VRH ŽIVALSKEGA SISTEMA MATTHIAS SCHLEIDEN in THEODOR SCHWANN: STA NEMŠKA ZNANSTVENIKA. UGOTOVILA STA DA SO VSA ŽIVA BITJA ZGRAJENA IZ CELIC POSTAVILA STA TEMELJE CELIČNE TEORIJE.

18.STOLETJE JEAN LAMARCK: NI JASNE MEJE MED ŽIVO IN NEŽIVO NARAVO NAJNIŽJI ORGANIZMI SO NASTALI IZ ANORGANSKIH SNOVI VERJEL V SPREMENLJIVOST NARAVE RABA ORGAN KREPI NERABA PA KRNI. VERJEL JE DA SE SPREMENJENE LASTNOSTI PRENESEJO NA POTOMCE. NEMOGOČE JE RAZLOŽITI POJAV VAROVALNIH BARV IN NAGONA

CHARLES DARWIN: UVEDEL JE POJEM NARAVNI IZBOR. POSKUŠAL JE RAZLOŽITI NASTANEK IN PESTROST ŽIVEGA SVETA. SPOZNAL JE SPREMENLJIVOST ŽIVEGA SVETA.

ŽIVLJENJEPIS RODIL SE JE V ANGLIJI (1809). ŽE KOT MLAD FANT SE JE ZANIMAL ZA NARAVO (ZBIRAL JE KAMNINE, ŽUŽELKE,...) VPISAL SE JE NA MEDICINSKO FAKULTETO VENDAR NI PRENESEL POGLEDA NA KRI. ZATO SE JE PREPISAL NA TEOLOŠKO FAKULTETO, HKRATI PA JE OBISKOVAL PREDAVANJA IZ GEOLOGIJE, BOTANIKE IN ZOOLOGIJE. MPO KONČANEM ŠTUDIJU JE LETA 1831 ODŠEL NA PETLETNO POTOVANJE Z LADJO BEGLE OKOLI SVETA. ZBRANO GRADIVO JE UREJAL IN IZDAL VEČ STROKOVNIH RAZPRAV.

Znana dela POTOVANJE Z LADJO BEAGLE OKOLI SVETA, NASTANEK VRST Z NARAVNIM IZBOROM, NASTANEK KORALNIH OTOKOV, RAZVOJ ČLOVEKA

Potovanje POT SE JE ZAČELA V ANGLIJI  KANARSKI IN KAPVERSKI OTOKI  JUŽNA AMERIKA (2 LETI KRIŽARJENJA)  GALAPAŠKO OTOČJE  TAHITI NOVA ZELANDIJA  JUŽNI DEL AVSTRALIJE  MAVRITIS  JUŽNA AFRIKA  BRAZILIJA  KAPVERSKO OTOČJE  ANGLIJA

ZNANSTVENIKI NADALJUJEJO DARWINOVO DELO LOIS PASTEUR: BIL JE BIOKEMIK RAZISKOVAL JE NASTANEK ŽIVLJENJA IN ODVRGEL HIPOTEZO O SPONTANEM NASTANKU ŽIVLJENJA DOKAZAL JE DA MIKRO ORGANIZME PRI VISOKI TEMPERATURI UNIČIMO POSTAVIL JE TEMELJE PASTERIZACIJI IN STERILIZACIJI

ZNANSTVENIKI NADALJUJEJO DARWINOVO DELO ALEKSANDER FLEMING: PREUČEVAL JE BAKTERIJE ODKRIL JE PENICILIN IN S TEM SKUPINO ZDRAVIL IMENOVANO ANTIBIOTIK (ODKRITJE JE BILO NAKLJUČNO) ZNANJE RAZUMEVANJA IN SKLEPANJA JE POMAGALO K PRAVILNI RAZLAGI IN UPORABI