DROGE.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
PEDOMETER PRI POUKU ŠPORTNE VZGOJE
Advertisements

PREHRANJEVALNE VERIGE
MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
PREDMET: Varno in zdravo okolje
SRČNO-ŽILNE BOLEZNI in POTAPLJANJE
Področje delovanja družbe VinKom.
1. JEDILNI LIST ZA ČLOVEKA
Mentor: Prof.dr. Miha Žargi, dr.med.
MKB 10 ali ICD 10 F1X.Y F1(psihoaktivna snov).(klinično stanje)
merilnik krvnega tlaka
Gimnazija Ljubljana šiška
Bolezni živčevja in stres
Desa muck: blazno resno zadeti
BOLEZNI, POŠKODBE DIHAL, ZADUŠITEV IN OŽIVLJANJE
Maja Štante Vouk in Mojca Kastrin
SLADKORNA BOLEZEN (diabetis mellitus)
ČUTILO ZA VID.
Vpliv alkohola in drugih mamil na delovanje živčevja
DROGE.
SRCE IN KRVNI OBTOK.
KAVA.
Predstavitev za organizme
Angina Pripravila:.
Žile in krvni obtok.
Vitamin B12.
KEMIJSKO RAVNOTEŽJE.
ENAKOMERNO POSPEŠENO GIBANJE
Morske želve.
ZLORABA ALKOHOLA IN CIGARET (VPLIV NA ŽIVČEVJE IN OSTALE ORGANE)
KRATKOVIDNOST IN DALJNOVIDNOST
Bolezni v afriki.
Kamilica Biologija.
VITAIN E IN F.
AYURVEDA.
VPLIV ALKOHOLA NA ORGANIZEM
SPLAV.
BORELIOZA.
Herpes simplex.
PLESEN BIOLOGIJA- PLESEN.
Desa muck: blazno resno zadeti
DROGE.
? RAK ?.
KAMPILOBAKTERIOZA Campylobacter jejuni.
Kako in zakaj? Pridi pa ti pokažem!
BIPOLARNA MOTNJA.
BOLEZNI SRCA IN OŽILJA BIOLOGIJA.
IMUNOST in Imunski sistem.
MOTNJE HRANJENJA ANOREKSIJA NERVOZA
MARIHUANA legalizirati ali prepovedati
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
BOLEZNI ŽIVČEVJA V SODOBNEM ČASU
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
MOTNJE HRANJENJA.
BUDIZEM.
STRUPI in PLESNI.
Projektna naloga pri predmetu geografija
BOJ PROTI ZASVOJENOSTI (heroin)
ČAS TELEVIZIJE.
Ime in Priimek: Predmet: specialna farmakologija
ODVISNOST.
OKUŽBE KOŽE VIRUSNE OKUŽBE KOŽE.
Obolenja in poškodbe dihal
DROGE.
BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI
NOSEČNOST in KONTRACEPCIJA
DROGE.
Kaj je stres? Stres je pojem iz psihologije, beseda je bila prvič uvedena že v 17. stol Nanaša se na posledice ne zmožnosti organizma.
STRES IN DEPRESIJA.
OBTOČILA.
NOŽNE PROTEZE.
Zapis predstavitve:

DROGE

KAJ SO DROGE? so snovi, ki primarno vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in tako vplivajo delovanje možganov, spremenijo zaznavanje, počutje, zavest in vedenje. Delujejo na osrednje živčevje tako, da upočasnijo prenos živčnih impulzov iz možganov, dajo občutek sproščenosti, ublažijo bolečino, človeka omamijo in uspavajo.

DELITEV DROG DOVOLJENE: njihovo posedovanje, jemanje in trgovanje z njimi ni kaznivo. NEDOVOLJENE: njihovo posedovanje, jemanje in trgovanje z njimi je kaznivo.

DOVOLJENE DROGE 3 najbolj pogoste v sloveniji

ALKOHOL Je depresor centralnega živčnega sistema, ki "uspava" delovanje naših višjih možganskih centrov, med njimi tudi centra, povezanega z nadzorom našega vedenja in čustvovanja.

TOBAK Takojšnji učinki kajenja so pospešen srčni utrip in povišan krvni pritisk, pri dolgotrajnem uživanju pa kajenje tobaka vpliva na nastanek različnih vrst raka, bolezni srca, ožilja in pljuč.

KOFEIN Je blago poživilo, ki stimulativno vpliva na centralni živčni sistem poveča hitrost bitja srca, zoži žile, razširi dihalne poti in omogoča lažjo krčljivost določenih mišic.

NEDOVOLJENE DROGE najbolj pogoste v sloveniji

HEROIN Je polsintetični depresor. Na uživalca deluje pomirjevalno. Značilna sta tudi huda duševna in telesna odvisnost. kot so želodčni krči, driska, potenje, glavobol, siljenje k bruhanju in nespečnost.

KOKAIN Učinkuje kot poživilo osrednjega živčnega sistema in zaviralec apetita. Je bel prašek. Pojavlja se občutek sproščenosti, samozadovoljstva, zmanjšane utrujenosti in lakote ter duševne motnje. Pri predoziranju se lahko pojavijo motnje krvnega tlaka, dihanja in krči.

ECSTASY Je sintetična droga v obliki tabletke ali kapsule. Deluje podobno kot poživila. Učinki so lahko pretirano potenje, suha usta in grlo, povečan krvni pritisk, zmanjšan občutek utrujenosti in lakote.

KANABIS Kanabis je ime za skupino drog, ki se nahajajo v proizvodih indijske konoplje. Posušene liste ali cvetoče vrhove konoplje pogosto imenujejo marihuana. Učinek zaužitja te droge lahko traja tudi več ur, kaže pa se kot dobro počutje, sanjarjenje in napadi smeha. Pri večji zaužiti količini lahko pride do slabosti, ni pa dokazov za življenjsko ogroženost.

http://www.premagal.si/Droge+in+njihov+vpliv/K aj+je+droga http://las.lasko.si/?page_id=149 http://sl.wikipedia.org/wiki/Kofein http://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_mamil http://www.xperiment.ca/begin.html