Ime in Priimek: Predmet: specialna farmakologija

Predstavitev na temo: "Ime in Priimek: Predmet: specialna farmakologija"— Zapis predstavitve:

1 Ime in Priimek: Predmet: specialna farmakologija
PIRIDOSTIGMIN Ime in Priimek: Predmet: specialna farmakologija

2 Zaviralci holinesteraz
Inhibirajo acetilholinesterazo (AChE) in butirilholinesterazo (BuChE) AChE: vezana na membrano v holinergični sinapsi, topna oblika v holinergičnem živčnem končiču, vezana na membrano drugih celic (eritrociti) BuChE: plazma in nekatera tkiva (jetra, koža, možgani, gladke mišiče GIT)

3 1. kratko delujoči zaviralci holinesteraz (edrofonij) 2
1. kratko delujoči zaviralci holinesteraz (edrofonij) 2. srednje delujoči zaviralci holinesteraz (neostigmin, fizostigmin, piridostigmin) 3. ireverzibilni zaviralci holinesteraz (organofosfati)

4

5 Delovanje AChE lahko hidrolizira do molekul ACh na sekundo, hidroliza poteče v nekaj mikrosekundah Aktivno mesto AChE je sestavljeno iz dveh delov: anionski del (na katerega se veže holin) in katalitični del (sem se na hidroksilno skupino serina prenese acetil, ob spontani hidrolizi se nato sprosti) Piridostigmin (in ostali srednje delujoči zaviralci holinesteraz) se tako kot ACh veže na anionski del, karboksamidna skupina se nato prenese na hidroksilno skupino serina katalitične podenote, a sama spontana hidroliza je mnogo počasnejša (minute namesto mikrosekunde) Tako koncentracija ACh v sinapsah in nevromišičnih stikih naraste

6

7 Učinki piridostigmina
Vpliva na holinergične sinapse avtonomnega živčevja, predvsem postganglijske sinapse parasimpatika Vpliv na nevromišični stik Piridostigmin lahko prečka krvno možgansko bariero le takrat ko ta postane bolj prepustna zanj, to je ob ekstremnem stresu, zato navadno nima vpliva na CŽS Medtem ko imata piridostigmin in neostigmin večji vpliv na nevromišični stik, imata fizostigmin in organofosfati večji vpliv na avtonomni živčni sistem Piridostigmin se bolje absorbira kot neostigmin in ima v primerjavi z njim daljše trajanje delovanja, poleg tega ima tudi manjši učinek na muskarinske AChR kot neostigmin Terapevtska uporaba piridostigmina: miastenia gravis, paralitični ileus, post-operativna retencija urina

8 Miastenia gravis Nastane zaradi avtoimunega odziva, ki povzroči izgubo nAChRs v nevromišičnem stiku Več receptorjev kot je uničenih, večja je mišična šibkost Mišična šibkost lahko napreduje do miastenične krize, ko je potrebna mehanska ventilacija Razlog za nastanek avtoimunega odziva ni znan Piridostigmin zavira AChE in s tem poveča čas delovanja Ach, tako da ta najde delujoč receptor še preden je uničen in poveča EPP (end plate potential), da ta doseže prag

9

10 Neželeni učinki piridostigmina
Gastrointestinalni neželeni učinki: slabost, bruhanje, povečano slinjenje, diareja, abdominalni krči, povečana peristaltika Povečana bronhialna sekrecija, mioza, močno znojenje, bronhokonstrikcija, bradikardija, hipotenzija, padec intraokularnega tlaka, povečano solzenje, dvojni vid… Večina neželenih učinkov je posledica prekomerne aktivacije muskarinskih m2 (srčni) in m3 (žlezni) ACh receptorjev

11 Prevelike doze Lahko se pojavi holinergična kriza, ki je posledica predoziranja z zaviralci holinesteraz Holinergična kriza nastane, ko se zaradi prevelike količine ACh v plazmi in telesnih tekočinah pojavi depolarizacijski blok (trajna depolarizacija celične membrane), ta se manifestira tako kot miastenična kriza v obliki mišične šibkosti V primeru holinergične krize prenehamo z dajanjem zaviralcev holinesteraz in po potrebi nudimo mehansko ventilacijo pacienta Pri velikih dozah piridostigmina so lahko stranski učinki prek mAChR zelo izraziti, v tem primeru uporabimo atropin, ki je antagonist muskarinskih receptorjev

12 Farmakokinetične lastnosti
Oralna biološka razpoložljivost je nizka, okrog 10% 1-2 uri po oralnem privzemu 60 mg piridostigmina, znaša najvišja plazemska koncentracija 40 – 60 mikrogramov na liter intra-individualne variacije plazemske koncentracije ene doze so majhne Absorbcija skozi GIT je počasna in se ob prisotnosti metilceluloze (nekatera zdravila jo vsebujejo kot pomožno snov) popolnoma ustavi Eliminacija poteka prek ledvic z razpolovnim časom t1/2 = 3-4 ure, molekule piridostigmina so pri tem nespremenjene Bolniki z zmanjšanim delovanjem ledvic so lahko potrebni manjši odmerki zdravila, saj se t1/2 podaljša Pri bolnikih z zmanjšanim delovanjem jeter, ni potrebna nikakršna prilagoditev odmerka

13 Kontraindikacije Zdravila piridostigmin naj ne uporabljajo:
tisti, ki so alergični nanj ljudje z obstoječo mehansko zaporo prebavil ali sečil, z vnetjem trebušne mrene, ter vsi s povečano napetostjo bronhialnega mišičja (spastični bronhitis, bronhialna astma) Posebna pozornost pri uporabi zdravila velja še pri boleznih: Želodčna razjeda, epilepsija, hipotenzija, KOPB, parkinsonizem, dekompenzirano srčno popuščanje, motnje srčnega ritma, bradikardija, bolezensko podaljšana tonična mišična napetost (miotonija)