VESOLJE

Kazalo Uvod……………………………………………3 Kaj je vesolje………………………………..4 Starost vesolja………………………………5 Naše osončje………………………………..6 Planeti………………………………………….7 Planeti(slike)…………………………………8 Zaključek………………………………………9

UVOD Ljudje so že od nekdaj opazovali nočno nebo. Iz zvezdnih vzorcev so sestavljali ozvezdja, ki so jih ponavadi poimenovali po herojih ali živalih. Danes nam ozvezdja služijo za orientacijo na nočnem nebu. Tudi naše Sonce je popolnoma običajna zvezda, okoli katere krožijo planeti. Eden izmed planetov je tudi Zemlja, na kateri živimo mi. Poleg Zemlje krožijo okoli Sonca še drugi planeti: Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Okoli Sonca krožijo tudi manjša telesa, ki jih imenujemo pritlikavi planeti, kometi in asteroidi. Poznamo tudi številne lune, ki krožijo okoli posameznih planetov. največ lun ima Jupiter, ki je tudi največji planet v Osončju.

Kaj je vesolje? Vesolje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20. stoletja imenovali celotni prostorsko-časovni kontinuum, v katerem živimo skupaj s snovjo in energijo in smo tudi sami snovni. V tem smislu v največjem merilu poskuša razumeti Vesolje kozmologija - znanost, ki se je razvila iz astronomije in fizike.

Starost vesolja Tako kot lahko določimo starost drevesa, kamnin, tudi lune, tako so lahko arheologi določili starost tudi vesolju. Da bi ugotovili starost vesolja, se osredotočimo na podatke od oddaljenosti in hitrosti večjega vzorca galaksij. Ti nam povejo, da se z vsakim milijonom svetlobnih let hitrost galaksij poveča za 20 kilometrov na sekundo. Na podlagi tega sorazmernega spreminjanja hitrosti z oddaljenostjo lahko izračunamo, da se je pred 17 milijoni let vsa snov v vesolju nahajala v isti točki. To je eden od načinov, kako določiti starost vesolja, saj je to čas, ki je minil od velikega poka. Takrat se je začel trenutek, ko se je Vesolje začelo širiti.

Naše osončje Naša galaksija se imenuje Mlečna oz. Rimska cesta. V njej se naše osončje , ki je sestavljeno iz središča (Sonce in ostali planeti). Planete delimo na notranje in zunanje: Notranji (Merkur, Venera, Mars) Zunanji (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun) -Okrog planetov krožijo lune oz. naravni sateliti.

Planeti MERKUR je prvi planet, ki ga srečamo, če se oddaljujemo od Sonca. Ni večji od našega meseca in nima ozračja. VENERA je velika kot Zemlja in je prekrita z oblaki, ki zadržujejo toploto. Temperatura pri tleh poseže 460°c. Ozračje je težko in ga sestavljajo strupeni plini. ZEMLJA je edino znano telo, kjer živijo rastline in živali, kjer je voda in kisik, življenje in se je mogoče naseliti. 2/3 naše površine zavzemajo oceani. MARS je rdeči planet, ker vsebuje veliko oksidiranega železa. Mars naj bi imel po zadnjih raziskavah celo vodo. JUPITER je največji planet v osončju. Je plinasta krogla in nima trdne površine. Jupiter krasi velika rdeča lisa – stalen vrtinec. Okoli njega kroži 16 lun. Sestavljene so iz ledu in skal. SATURN porabi skoraj 30 let, da obkroži Sonce. Debelina obroča okoli Saturna je velika kot razdalja med Zemljo in Luno. URAN je podoben prejšnjima planetoma, a je manjši. Os njegovega vrtenja je najbolj nagnjena. Anglež William Herschel ga je odkril leta 1781. NEPTUN je najmanjši od velikih planetov. Za pot okoli Sonca porabi 165 let, saj je njegova pot dolga 4 in pol milijarde kilometrov. Ima 8 lun, temperatura pa doseže – 225°c. PLUTON ja najbolj oddaljen planet od Sonca. Na njem je led in temperatura okoli – 220°c. Njegovo leto traja 248 zemljinih. In tudi ta ima svojo luno.

Merkur Venera Mars Zemlja Jupiter Saturn Uran Neptun Pluton

Zaključek Mislim, da smo ljudje od svojega obstanka ter vse do sedaj odkrili veliko o vesolju. Čeprav ne vemo o njem niti majhnega dela od tega, kar vse bi radi izvedeli, je to še vedno zanimiva tema. Vesolje je pravzaprav zelo zapleteno in skoraj neverjetno se zdi, da je vesolje, podobno današnjemu nastalo le v delčku sekunde.