JUPITER Predmet:Fizika.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
Planeti, Sonce, in druga nebesna telesa ter nebesni pojavi
Advertisements

osupljiv in očarljiv pogled na stvarnost …
presenetljivo in očarljivo…
UČINKI SONCA.
Zunanji pomnilniki Leto: 2009.
PLANETI AVTOR: MENTOR:.
ZGODOVINA ASTRONOMIJE
Seminarska naloga iz fizike
Zvezde.
VULKANI Luka Gmajnar 4.b.
NEWTONOVI ZAKONI fizika
OSNOVNI POJMI O VESOLJU
ŽLAHTNI PLINI.
GRAVITACIJSKI ZAKON.
MAGNETI.
Atomska bomba.
ASTEROIDI, KOMETI, METEORJI in METEORITI
LED DIODE.
ARGENTINA -enter name here-.
Energija.
Venera ? & ? 2008/2009.
OSONČJE.
KONTINENTI IN OCEANI.
Saturn Tvoje ime ;-) razred
Velikost zvezd, črne luknje
ALPE.
PLANETI NAŠEGA OSONČJA
PREDSTAVITEV PLANETOV
SUPERPREVODNOST.
Sonce.
ZEMLJA IN OSONČJE (referat).
O VESOLJU, KOMETIH, ASTEROIDIH IN DRUGIH “ČUDESIH”
MARS.
ŽLAHTNI PLINI PREDMET:Kemija.
NOVA ZELANDIJA MAORSKO IME: AOTEAROA.
PLANETI.
Geotermalna energija okoljsko sprejemljiv vir energije ter priložnost za razvoj kmetijstva, turizma in proizvodnjo električne energije.
Merkur in Venera.
MERKUR.
Vplivi na rast populacije
Kje je luna ko je ne vidimo ?
GEOGRAFIJA L O N D O N.
VESOLJE.
GEJZIR.
Zemljin ”sestrski planet”
2008/2007 TŠCKR Mentor: Marko Kralj
LUNIN IN SONČEV MRK.
VETRNO KOLO.
OSONČJE AVTOR: MENTOR:.
Fizika OŠ Janka Kersnika Brdo Merkur Venera IN.
Copyright by: Doman Blagojević
Učinek tople grede.
LUNA.
Poznaš asociacijo: Fičo je mali avto!.
LUNA OŠ Polje Februar 2012 Mentorica: __________________
GALAKSIJE.
TURIZEM V ALPAH.
ZEMLJA - NASTANEK 1. Oblak poln zvezd.
PLANET ZEMLJA.
M. Šifrar: Rakete na vodni pogon
Puščave in polpuščave.
Trdi diski.
LOM SVETLOBE.
VETRNE ELEKTRARNE RAČUNALNIŠKA PREDSTAVITEV
SONČEV IN LUNIN MRK fizika.
Predstavitev Amazonskega
Vulkani Severna Evropa.
Črne luknje.
Črne luknje.
Planeti, Sonce, in druga nebesna telesa ter nebesni pojavi
Zapis predstavitve:

JUPITER Predmet:Fizika

0snovni podatki: IME: Jupiter SESTAVA:90%vodika, 10%helija MASA:1,898 6×1027 kg VRTILNA HITROST:12700m/s ŠTEVILO LUN:63 TEMPERATURA: -150°C

Jupiter je peti planet po vrsti in največji v našem Osončju Jupiter je peti planet po vrsti in največji v našem Osončju. Nahaja se za asteroidnim pasom. Sodi med zunanje planete in je plinasti orjak. Nima letnih časov. Njegov dan znaša 9h in 55minut. Zaradi zelo hitrega vrtenja okoli svoje osi je sploščen. Jupiter je pomemben za naše življenje, saj z gravitacijskim privlakom lovi komete in asteroide, ki bi lahko drugače trčili v Zemljo. Jupiter im ogromno magnetno polje ki je precej večje od Zemljinega.

SESTAVA: 90% vodika in 10% helija s sledovi metana, vode, amonijaka in drugih kovin jedro iz kamnitega materiala Temperatura jedra je okoli 30.000°C nad jedrom glavni obseg planeta v obliki tekočega kovinskega vodika.

POT OKOLI SONCA: Jupiter se najhitreje vrti okoli svoje osi kot katerikoli drugi planet v osončju z vrtilno hitrostjo 12.700 m/s. Njegov dan znaša 9 ur in 55 minut zaradi česar je močno sploščen.

VELIKA RDEČA PEGA(VRP): Anticiklonska nevihta(visokega pritiska) ki traja vsaj 300 let in jo lahko vidimo skozi daljnoglede na zemlji. Je jajčaste oblike in se vrti v obratni smeri urinega kazalca. Njena velikost je 24 do 40.000 km × 12 do 14.000 km. Velika je kot dva ali trije planeti zemljine velikosti. Vrhovi njenih oblakov so 8 km nad vrhovi sosednjih oblakov. Takšne nevihte lahko trajajo ure ali stoletja. Trenutno je za polovico manjša kot je bila pred sto leti. Ni znano kako dolgo bo še trajala.

PRSTANI: Leta 1979 je odkrila sonda Voyager 1. so manjši in šibkejši od Saturnovih. Vidi se jih, ker se svetloba sipa na prašnih delcih v prstanu in na robu atmosfere. Sestavljeni so iz treh delov Prstan Razdalja (km) Širina(km) Masa (kg) Halo 100.000 22.800 Ni znano Glavni 122.800 6.400 1×1013 Gossamer 129.200 214.200

LUNE: Jupiter ima 63 znanih lun. Najbolj znane Galilejeve lune, ki so tudi največje v našem osončju. Odkril jih je Galilejo leta 1610

IO Z eno stranjo je vedno obrnjen proti Jupitru. Po velikosti in gostoti je podoben mesecu. Je najbolj ognjeniško dejavno telo v osončju. Njegovo jedro je iz železa, polmer jedra pa znaša vsaj 900km. Na njem so številne gore, jezera staljenega žvepla. Zaradi žvepla je lo zelo raznobarven. Premer(km) Masa(kg) Obhodni čas 3632 8,92 · 1022 1d 18,24h

EVROPA Njegov premer je malo večji od Merkurja, masa pa približno polovična. Jupiter obkroži v samo treh dneh in pol. Ima zunanjo plast vode ki naj bi bila debela okoli 100km. Je najbolj gladek objekt v osončju. Premer [km] Masa [kg] Obhodni čas 3138 4,8 · 1022 3d 13,2h

GANIMED Je Jupitrov največji naravni satelit, ter hkrati največji v osončju. Njegov premer je malo večji od planeta Merkurja, masa pa približno polovična. Ima majhno jedro iz staljenega železa, ki ga obkroža plašč silikatnih kamnin z ledeno skorjo na vrhu. Premer [km] Masa [kg] Obhodni čas 5262 1,49 · 1023 7d 3,84h

KALISTO Je Jupitrov drugi največji naravni satelit in tretji največji naravni satelit v osončju. Njegovo razbito površje leži na vrhu plasti ledu, ki je debela okoli 150 kilometrov. Pod skorjo leži slan ocean v debelini vsaj 10 km. Premer [km] Masa [kg] Obhodni čas 4820 1,08 · 1023 16d 16,56h

ZAKLJUČEK Jupiter je peti in največji planet v Osončju. Je dvakrat tako masiven kot vsi planeti skupaj. Ima veliko rdečo pego – velikanski orkan iz rdečih oblakov. Pot okoli Sonca prepotuje v 12 zemeljskih letih. Nima površja na katerem bi lahko pristalo vesoljsko plovilo, ker sestoji večinoma iz helija in vodika. Silno privlačna sila Jupitrove težnosti tako močno stiska vodik, da je tekoč. Okoli njega se vrti 63 naravnih satelitov. Njegova stalna temperatura je -150°C. Ima 63 lun, tudi Ganimed največja luna v Osončju

http://www. youtube. com/watch. v=pZgXBN1P95g http://www. youtube http://www.youtube.com/watch?v=pZgXBN1P95g http://www.youtube.com/watch?v=J7M37TeTkc4

VIRI: http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/raz9900/jupiter.htm http://fizika.dssl.si/Galileo/index.php?option=com_content&view=article&id=50:jupitrovi-sateliti&Itemid=70 http://sl.wikipedia.org/wiki/Jupitrovi_naravni_sateliti http://sl.wikipedia.org/wiki/Jupiter http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/29/PIA01627_Ringe.jpg