BELJAKOVINE.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
ali PREHODI MED AGREGATNIMI STANJI
Advertisements

PREHRANJEVALNE VERIGE
MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
ŽIVA BITJA IZMENJUJEJO SNOVI Z OKOLICO IN JIH SPREMINJAJO
Milijonar Rastline in živali
VRSTE RIB V NAŠIH VODAH IN VARSTVENE DOBE
PTICE.
Ad MIKROBIOLOŠKA STABILNOST DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA UČINKOVITOST
1. JEDILNI LIST ZA ČLOVEKA
UČINKI SONCA.
ESTRI.
Maščobe v prehrani.
ALUMINIJ PRIDOBIVANJE.
MAGNETI.
Kavčuk.
ČUTILO ZA VID.
Kmetijstvo izdelala: mentor:.
SILA.
PODZEMNI KRAŠKI POJAVI
ŠC PET SREDNJA ŠOLA POŠTE EKONOMIJE IN TELEKOMUNIKACIJE
Energija.
AMINI.
KEMIJA.
Vitamin B12.
Natrijev klorid Mentorici: Avtor:
Grafične enote.
Kemija.
VITAIN E IN F.
*SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI*
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA JETER
CELICA CELICA je temeljna gradbena in dejavna enota živih bitij!
FERMENTACIJA.
POGOSTE SPOJINE ALKALIJSKIH ELEMENTOV
SUPERPREVODNOST.
VITAMINI B in C.
NASTANEK ATP.
ONESNAŽEVANJE VODA.
NAJPOMEMBNEJŠE KARBOKSILNE KISLINE
PAJKOVCI.
ONESNAŽEVANJE ZRAKA LETALSKI PROMET.
Opis delovnega postopka:
Brazilija Federativna republika Brazilija
PLESEN BIOLOGIJA- PLESEN.
NATRIJ PRIPRAVILA:.
PRAŽIVALI in SPUŽVE.
Vplivi na rast populacije
AMINI.
IMUNOST in Imunski sistem.
Katja Muc, 1.a Gimnazija Šiška, 2011
HALOGENI ELEMENTI.
Diabetes mellitus ali sladkorna bolezen
KISIK.
POSLEDICE NEZADOSTNE PREHRANE
AMINOKISLINE.
STRUPI in PLESNI.
Učinek tople grede.
Odkritja s področja poznavanja celic
KRALJEVA KOBRA.
Avtor: Mentor: Razred:
BOLEZNI ZARADI POMANJKANJA HRANILNIH SNOVI
GLAVNO SKLADIŠČE ENERGIJE
Glive (fungi).
M. Šifrar: Rakete na vodni pogon
HITROST KEMIJSKIH REAKCIJ
MIKROVALOVNA PEČICA predmet: Fizika.
Soli.
VETRNE ELEKTRARNE RAČUNALNIŠKA PREDSTAVITEV
OBTOČILA.
NOŽNE PROTEZE.
Vulkani Severna Evropa.
Zapis predstavitve:

BELJAKOVINE

KAJ SO BELJAKOVINE ~ Pravimo jim tudi proteini. ~ So dokaj zapleteno zgrajene molekule. ~ Osnovni gradnik so aminokisline. ~ Aminokisline se v molekuli beljakovine povežejo druga z drugo in se nato še dodatno zvijejo v značilno prostorsko obliko. ~ Beljakovin nikakor ne moremo enostavno prenesti iz hrane v telo. ~ Med prebavo se namreč prostorska oblika beljakovin podre in v prebavilih se v telo vsrkajo le osnovni gradniki beljakovin, ki so aminokisline.

AMINOKISLINE ~ DELITEV AMINOKISLIN: -esencialne aminokisline, -neesencialne aminokisline, -pogojno esencialne aminokisline ~ Nekatere aminokisline lahko telo v celoti ali delno tvori samo, za druge pa potrebuje vir aminokislin iz hrane ~ Te aminokisline imenujemo esencialne aminokisline, kar pomeni, da jih moramo telesu priskrbeti z beljakovinsko hrano ~ Aminokisline so osnovni gradniki beljakovin

Kako bogata je naša hrana z beljakovinami? ŽIVILO KOLIČINA BELJAKOVIN V 100 g ŽIVILA jajce 15 – 20 % mleko 3,5 % ribe 15 – 25 % meso rastlinska živila 10 – 30 %

DELITEV BELJAKOVIN (po zgradbi in lastnostih) KROGLASTI (globularni) ~ topni v vodi ~ beljakovine v jajcu, mleku, krvi ~ encimi, nosilci odpornosti, bolj občutljivi za temperaturne spremembe NITASTI (fibrilarni) ~ netopni v vodi ~ odporne beljakovine kosti, veziv, las, svile, volne, perja, nohtov ~ proteinske enote so močneje povezane in zato manj občutljive za delovanje toplote

~ Vodotopne beljakovine tvorijo KOLOIDNO RAZTOPINO TOPNOST BELJAKOVIN ~ V vodi so nekatere beljakovine (predvsem nitaste) netopne in tvorijo gel. A tudi topne beljakovine (kroglaste beljakovine) se v vodi ne topijo tako kot kuhinjska sol ali sladkor ~ Vodotopne beljakovine tvorijo KOLOIDNO RAZTOPINO ~ GEL: zmes snovi, v katerem delci snovi niso prosto gibljivi in imajo precej stalno obliko ~ KOLOIDNA RAZTOPINA: zmes snovi, v kateri je ena snov razpršena v drugi snovi. Razpršeni delci pa so tako majhni da jih s svetlobnim mikroskopom ne vidimo, prav tako jih ne moremo ločiti iz zmesi s filtrirnim papirjem, saj jih ta ne zadrži

ZAKRKNJENE BELJAKOVINE ~ Pri visokih temperaturah beljakovine zakrknejo ali KOAGULIRAJO. To je proces ko se beljakovina izloči iz raztopine. Koagulacijo beljakovin pa ne povzročamo samo s povišanjem temperature, temveč tudi: Z alkoholom Z encimi Z organskimi spojinami - S kislinami in bazami

VIRI http://www.mercator.si/uzivajmozdravo/zdravje_in_sport/clanki/zdravje/clanek?aid=3452 http://sl.wikipedia.org/wiki/Aminokislina http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/Dusikovadruzina3/index.html http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/beljakovine/index.html