ČUTILO ZA VID.

Slides:



Advertisements
Podobne predstavitve
STEBLO.
Advertisements

MOJIH 5 ČUTOV Klavdija Štrancar.
O S J E T I L O V I D A Crnčec Dražen, prof..
VRSTE RIB V NAŠIH VODAH IN VARSTVENE DOBE
Lekarna Boga.
Delovanje ultrazvočnega merilnika lege
MORSKI PES Avtorica : Mentorica :.
Zunanji pomnilniki Leto: 2009.
RAKI.
CRT zaslon.
Zvezde.
SLADKORNA BOLEZEN (diabetis mellitus)
Uporaba LOGGER PROja Aktiv fizikov SEŠTG
MAGNETI.
Morski pes.
ČUTILA Sestavila Nina Rijavec Ternovec, prof..
UKREPI IN NORMATIVI ZA VARSTVO PRI DELU
SILA.
PODZEMNI KRAŠKI POJAVI
MEDENICA - PELVIS Medenica je koščeni obroč, ki ščiti organe v medenici in povezuje hrbtenico s spodnjimi okončinami.
SRCE IN KRVNI OBTOK.
LED DIODE.
KOŽA.
Venera ? & ? 2008/2009.
Predstavitev za organizme
Vitamin B12.
Urša Sodja, 8.b Kenguru Koala VREČARJI Vombat Tasmanski vrag.
Strojna oprema računalnika
Velikost zvezd, črne luknje
Kako oko deluje? Osnovni princip oblikovanja slike v očesu, se v bistvu ne razlikuje od oblikovanja slike v navadnem fotoaparatu. Snop vhodne svetlobe.
PERIFERNO ŽIVČEVJE.
KRATKOVIDNOST IN DALJNOVIDNOST
ČUTILA.
PROJEKTNA NALOGA PRI PREDMETU INFORMATIKA
ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA JETER
CELICA CELICA je temeljna gradbena in dejavna enota živih bitij!
BELJAKOVINE.
DROGE.
RAČUNALNIŠTVO IN DOKUMENTIRANJE POMNILNIKI
Case report.
JUPITER Predmet:Fizika.
Merkur in Venera.
PRAŽIVALI in SPUŽVE.
Kje je luna ko je ne vidimo ?
Kako in zakaj? Pridi pa ti pokažem!
Halogeni elementi in žlahtni plini
MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE
VETRNO KOLO.
SOLARIJ Somatologija.
~~ČUTILO ZA SLUH-UHO~~
GALVANSKI ČLENI SKOZI ZGODOVINO
Luigi Galvani.
LUNA OŠ Polje Februar 2012 Mentorica: __________________
ZORNI KOT, DALJNOGLED in FOTOGRAFSKI APARAT
MORSKE ZVEZDE REFERAT PREDMET: NARAVOSLOVJE
RIBE Pripravila:.
DROGE.
GALAKSIJE.
DRUŠTVO POHODNIKI TRIGLAV NOVA GORICA
Trdi diski.
RAKI.
LOM SVETLOBE.
MIKROVALOVNA PEČICA predmet: Fizika.
DROGE.
ČUTILA.
OBTOČILA.
SONČEV IN LUNIN MRK fizika.
Predstavitev Amazonskega
Črne luknje.
DELFINI.
Zapis predstavitve:

ČUTILO ZA VID

ČUTILO ZA VID Je izredno pomemben čut za spoznavanje okolja. Čutilo za vid, je oko Z njim ne razločujemo le svetlobo od teme, temveč tudi barvo, obliko, velikost in oddaljenost predmeta, pa tudi njegovo gibanje in premikanje

Zgradba očesa:

DELOVANJE OČESA Svetlobni žarki pridejo skozi prozorno roženico (skozi zenico), lečo in steklovino do mrežnice. Ko gredo svetlobni žarki skozi te očesne dele, se lomijo, tako da nastane na mrežnici zmanjšana in obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. Slika gre po vidnem živcu v možgane, kjer se obrne.

Kako vidimo? V očesu se torej dogaja nekaj podobnega kot v fotografskem aparatu

Šarenica- vsebuje posebno barvilo Šarenica- vsebuje posebno barvilo. Šarenico tvori žilnica z gladkimi mišičnimi vlakni. Barvilo in mikroskopska zgradba dajeta očesu značilno barvo. Zenica- je odprtina sredi šarenice, ki jo gladka mišična vlakna po potrebi ožijo ali širijo. S tem uravnavajo količino vpadne svetlobe v očesu (enako kot pri fotoaparatu) Leča- v očesu je bikonveksna leča in lomi svetlobne žarke tako, da nastane na mrežnici realna, pomanjšana in obrnjena slika okolja. S pomočjo mišic ciliarnika se lahko spreminja oblika leče in s tem pa tudi žariščna razdalja. Tako se oko prilagaja na gledanje različno oddaljenih predmetov.

Roženica- je prepustna in se nahaja v sprednjem delu zrkla Rumena pega- je vdolbina na mrežnici nasproti leče in vsebuje čepke. Omogoča barvni vid in ostrino vida Vidni živec- pošilja signale, ki prihajajo v oko, naprej možganom Steklovina- je zdrizasta snov, ki napolnjuje zrklo in pritiska na notranjo plast mrežnice ob žilnico. Pomembna je tudi kot del optičnega sistema v očesu.

Beločnica– daje očesu belo barvo Beločnica– daje očesu belo barvo. Zgrajena je iz čvrstega vezivnega tkiva. Njena naloga je da ščiti notranjo vsebino zrkla ter ohranja njegovo obliko. Žilnica– vsebuje krvne žile, ki oskrbujejo celice mrežnice s kisikom, odnašajo pa produkte celičnega dihanja. Barvo daje notranjemu delu zrkla, s katero preprečujemo moteče odseve v očesu. Mrežnica– vsebuje čepke, ki zaznavajo barve in paličice ter živce. Mrežnica je gladka in ukrivljena plast, ki omogoča vid.

OPTIČNE PREVARE: Je levi center kroga večji ? Kateri vojak je večji ?

Pomožni in varovalni deli očesa so: veke s trepalnicami Solzila Obrvi mišice, ki obračajo zrklo, te varujejo oko

Zakaj jočemo? Solze nam tečejo iz oči, ker vsebujejo hormone in kemikalije, ki jih je produciralo naše telo. Ko smo jezni ali žalostni reagirajo možgani in telo tako da proizvajajo preveč teh hormonov. Z jokanjem izločimo odvečne hormone in kemikalije.

ZAPIS: DELOVANJE OČESA: Svetlobni žarki pridejo skozi prozorno roženico (skozi zenico). Ko gredo svetlobni žarki skozi te očesne dele, se lomijo, tako da nastane na mrežnici zmanjšana in obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo. Slika gre po vidnem živcu v možgane, kjer se obrne.

KAJ STE SI ZAPOMNILI? ODGOVORI VPRAŠANJA OKO. ČUTILO VA VID JE? MED JEZNO, ŽALOSTJO REAGIRA TELO TAKO DA PROIZVAJA PREVEČ HORMONOV. VEKE S TREPALNICAMI, SOLZILA, OBRVI, MIŠICE. ČUTILO VA VID JE? ZAKAJ JOKAMO? NAŠTEJ POMOŽNE IN VAROVALNE DELE OČESA.

VIRI Google, Google slike, Wikipedija, Dijaski.net.