PRVA FRANKO-FLAMSKA ŠOLA (prva pol. 15. st.)

Predstavitev na temo: "PRVA FRANKO-FLAMSKA ŠOLA (prva pol. 15. st.)"— Zapis predstavitve:

1 PRVA FRANKO-FLAMSKA ŠOLA (prva pol. 15. st.)
BURGUNDSKA ŠOLA, 1430–1470 Nizozemske dežele do l pripadajo Burgundiji Razkošno dvorno življenje Svetovljanstvo Pretok glasbenikov, kulture Vpliv glasbenega stila na Francijo, Italijo

2 ZNAČILNOSTI GLASBE VOKALNA POLIFONIJA Cerkvene PEVSKE ŠOLE
Vzgoja pevcev in skladateljev Knežje kapele – 12-24 profesionalnih pevcev INSTRUMENTI: TROBENTE, VIELE, LUTNJE, HARFE, ORGLE Razmah meščanske glasbe

3 ZNAČILNOSTI BURGUNDSKE ŠOLE
Pobudnik novega sloga GUILLAUME DUFAY 15., 16. st. enakovrednost posvetne in duhovne glasbe POSVETNA GLASBA CHANSON DUHOVNA GLASBA: MAŠA, MOTET

4 POSVETNA GLASBA POSTOPNO ODPRAVLJANJE RAZLIK MED VOKALNIM IN INSTRUMENTALNIM GLASOM Pomembna oblika : RONDO Tridelni ritem Členitev s kadencami: DT, ST

5 DUHOVNA GLASBA TIPI MAŠ (razdelitev po vlogi C. F.) DISKANTNE MAŠE
TENORSKE MAŠE Štiriglasna uglasbitev mašnih delov

6 DISKANTNE MAŠE LITURGIČNI NAPEV MAŠNIH DELOV SE SPREMINJA V DISKANTU
Melodične in ritmične parafraze Raba tipičnih obratov in kadenčnih obrazcev

7 TENORSKE MAŠE DELE ordinarija združijo v glasbeno CELOTO (prve: Dunstable) SKUPEN CANTUS FIRMUS Duhovne (gregorijanske) melodije Posvetne melodije Novoustvarjeni c. f. C. F. – TENOR z dolgimi notnimi vrednostmi Ali ritmično živahen in okrašen

8 MOTET Duhovna vsebina Štiriglasje Spevnost zgornjega glasu
Svobodnejše oblikovanje Deloma IZORITMIJA in IZOMELODIKA Tematično variiranje

9 SKLADATELJI BURGUNDSKE Š. (zgodnjerenesančni slog)
GUILLAUME DUFAY (ok. 1400–1474) GILLES BINCHOIS (1400–1460) Harmonija postaja temelj glasbenega stavka Dominantne in subdominantne kadence Vpliv angleške glasbe – vzporedne 3 in 6 Fauxbourdon Imitacije so redke (kanon)

10 2. franko-flamska šola (druga pol. 15. st.)
Vpliv DUFAYA Težišče ustvarjanja: CERKEVNA GLASBA Uglasbitve mašnega ordinarija CHANSONI Bogato okrašene zbirke pevcev

11 2. franko-flamska šola ZNAČILNOSTI: ENAKOVREDNOST GLASOV
Temelj a cappella polifonije ZAČETEK CELOTNE IMITACIJE – ponavljanje v vseh glasovih

12 2. franko-flamska šola DELITEV ZBOROVSKEGA ZVOKA
C. F. se pojavlja v vseh glasovih Dolge notne vrednosti ali Selitev po glasovih Ustvarjanje mnogoglasnih KANONOV