Predstavitev se nalaga. Prosimo počakajte.

Predstavitev se nalaga. Prosimo počakajte.

ZADOLŽEVANJE V OBČINAH

Podobne predstavitve


Predstavitev na temo: "ZADOLŽEVANJE V OBČINAH"— Zapis predstavitve:

1 ZADOLŽEVANJE V OBČINAH
Konferenca, 19. oktober 2006 UČINKOVITO UPRAVLJANJE Z JAVNIMI SREDSTVI ZADOLŽEVANJE V OBČINAH Mag. Mojca Planinšek, namestnica vrhovnega državnega revizorja za lokalno samoupravo

2 POUDARKI EKONOMSKE TEORIJE
ZADOLŽEVANJE omejeno na investicije za največje investicije – letni proračun jih ne prenese in medgeneracijska pravičnost – kdo naj plača novo šolo??? in različnost investicij glede na to, ali prinašajo prihodke ali ne RAZLOGI za omejitev zadolževanja na lokalni ravni: vpliv na agregatno povpraševanje skrb za “preživetje” lokalnih skupnosti

3 EVROPSKA LISTINA LOKALNE SAMOUPRAVE
PRAVNI OKVIR - EU EVROPSKA ZAKONODAJA ni posebnih omejitev zadolževanja na lokalni ravni…vendar politične usmeritve na tem področju izvirajo iz omejitev Maastrichtskega sporazuma, ki omejuje raven javnega dolga EVROPSKA LISTINA LOKALNE SAMOUPRAVE Lokalne skupnosti naj imajo za večje investicije v mejah zakona dostop do domačega trga kapitala (načelo zadolževanja).

4 UREDITEV V NEKATERIH EU DRŽAVAH
Švedska…določen dovoljeni namen zadolžitve…v zadolžitev se vštevajo garancije, najemi in leasingi…limit 25% investicijskih izdatkov Poljska…odplačila do 15 % prihodkov proračuna Francija…LS proste pri zadolževanju Avstrija…občina mora pridobiti odobritev dežele za zadolžitev. Pri odobritvi zadolžitve se upošteva namen zadolžitve in prihodkovni položaj občine – limiti od dežele do dežele različni Nemčija…občina mora pridobiti predhodno odobritev, ki lahko določa tudi določene kriterije (limiti posojila, namen porabe posojila) Litva…omejitev odplačil na 20% letnih prihodkov

5 SLO ZAKONODAJA Pravna podlaga Stanje Odplačilo dolga
1. odstavek 17. člena ZFO 10 % realiziranih prihodkov iz preteklega leta 5 % realiziranim prihodkov tekočega leta 2. odstavek 17. člena ZFO (stan. gradnja, oskrba z vod, odvajanje in čiščenje odplak ) omejeno s skupnim dovoljenim odplačilom dolga 3 % realiziranih prihodkov tekočega leta SKUPAJ Pravna podlaga Stanje Odplačilo dolga 1. odstavek 17. člena ZFO 20 % realiziranih prihodkov iz preteklega leta brez prejetih donacij in transfernih prihodkov iz državnega proračuna za investicije 5 % realiziranih prihodkov iz preteklega leta, zmanjšanih za prejete dotacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije 2. odstavek 17. člena ZFO (osn. šolstvo, stan. gradnja, oskrba z vodo in javne infrastrukture za ravnanje z odpadno vodo, investicije sof. iz sredstev skladov EU) omejeno s skupnim dovoljenim odplačilom dolga 3 % realiziranih prihodkov tekočega leta, zmanjšanih za prejete dotacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije SKUPAJ 5 % + 3 % prihodkov tekočega leta, zmanjšanih za prejete dotacije in transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije

6 SLO ZAKONODAJA POMEMBNO!!!!
V dovoljen obseg zadolževanja se štejejo leasingi, blagovni krediti in vsakršna druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev in katere posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna. Omejitev zadolževanja naj bi ščitila predvsem sposobnost “preživetja” občine Seveda pa je najpomembnejša sprememba, ki naj bi preprečila stran poti zadolževanja naslednje določilo…da se v dovoljeni obseg zadolževanja štejejo tudi leasingi, blagovni krediti in vsaka druga oblika pogodbenega razmerja, ki pomeni dejansko zadolžitev in katere posledica je odplačevanje obveznosti iz občinskega proračuna. Navedena sprememba je razjasnila dileme z različno interpretacijo vloge blagovnih kreditov in leasinga. Zlasti glede blagovnih kreditov je bilo stališče ministrstva za finance v preteklosti sprva naravnano v smer, da blagovni kredit štejejo v dovoljeni obseg zadolževanja, kasneje pa se je to stališče omehčalo. To stališče je pri svojih revizijah prevzelo tudi računsko sodišče, hkrati pa smo opozarjali na posledice le-tega in na posledice pogodb o leasingu, ki so postajale vedno pogostejši način izogibanja omejitvam glede zadolževanja. Ta nevarnost je bila torej s spremembo ZFO zajezena. V končni fazi torej lahko zaključimo, da je relativno, ali so se dovoljene meje zadolževanja povečale ali ne. Mislim, da bi lahko celo trdili, da so se predvsem zaradi vključitve leasingov in blagovnih kreditov znižale, kar bo razvidno tudi iz primera, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju.

7 SLO ZAKONODAJA – izhodišča za oceno ureditve
Kaj pomenijo posamezne omejitve stanja dolga in odplačila dolga? Kaj pomenijo omejitve z vidika “preživetja” občine? Kaj vse moramo upoštevati, da bi lahko ocenili finančno stanje občine v določenem proračunskem letu? Kaj maksimalna zadolžitev občin pomeni za zadolžitev javnega sektorja? Na tem mestu si bomo postavili nekaj vprašanj, ki nam bodo v pomoč pri oceni ureditve v slovenski zakonodaji. Prvo vprašanje je namenjeno temu, da si vzpostavimo povezavo med stanjem dolga 20% in odplačilom 5% in da si odgovorimo, kakšno je možno stanje dolga če je odplačilo dolga 8%? Drugo vprašanje skuša postaviti odplačilo dolga v kontekst preživetja posamezne občine, kjer skušamo ugotoviti, ali kaj pomeni 8% odhodkov glede na prihodkovne zmožnosti posamezne občine in odhodke za nujne naloge. Zato smo si postavili tudi tretje vprašanje, s pomočjo katerega bomo skušali osvetliti, na kaj moramo biti pozorni, ko ocenjujemo finančno stanje v posamezni občine. Prepogosto se namreč osredotočamo zgolj na podatke iz zaključnega računa občine, pozabljamo pa, da so pomen bilance stanja oziroma kar je še bolj problematično, na problem ustreznih evidenc. Za konec se bomo vprašali še, kaj maksimalna zadolžitev občin pomeni za samo zadolžitev javnega sektorja…predvsem zaradi vpliva na izpolnjevanje M kriterijev. Skušali si bomo torej odgovoriti, ali je sedaj postavljena meja lahko problematična ali ne.

8 SLO ZAKONODAJA - izračun
Leto 2004 in 2005: 110 enot realiziranih prihodkov (10 enot transferni prihodki za investicije) LIMIT ZADOLŽITVE po prvem odstavku 17. člena ZFO… dovoljeno stanje zadolžitev 20 enot …kar pomeni pri zadolžitvi za: 5 let ……odplačilo 4,5 enote letno ali 4,5 % 10 let… odplačilo 2,6 enote letno ali 2,6 % 25 let… odplačilo 1,7 enote letno ali 1,7 % SKUPNI LIMIT ZADOLŽITVE po 17. členu ZFO… dovoljeno odplačilo 3% + 5% pomeni pri zadolžitvi za 5 let …stanje 35 enot ali 35 % realiziranih prihodkov 10 let…stanje 61 enot ali 60 % realiziranih prihodkov 25 let…stanje 94 enot ali 94 % realiziranih prihodkov

9 IZRAČUN – fizična oseba
SKUPNI LIMIT ZADOLŽITVE dovoljeno odplačilo 1/3 prihodkov 5 let …stanje 158 enot ali 158 % prihodkov 10 let…stanje 274 enot ali 274 % prihodkov 25 let…stanje 424 enot ali 424 % prihodkov Mesečno….plača SIT………plača SIT odplačilo SIT……….odplačilo SIT KAJ POMENI STANJE DOLGA in iz njega izhajajoče ODPLAČILO JE ODVISNO OD: prihodkov posameznika stroškov posameznika ISTO VELJA TUDI ZA OBČ. PRORAČUN Prihodkovna zmožnost Odhodki za opravljanje nujnih nalog

10 OCENA FINANČNEGA STANJA OBČINE v posameznem proračunskem letu
Prihodkovna zmožnost od realiziranih prihodkov je potrebno odšteti vsaj transfere iz občinskega proračuna in prihodke od prodaje premoženja…oziroma vse tiste prihodke, ki jih občina ne realizira vsako leto Prihodke posebej poudarjamo tudi zato, ker so osnova za izračun dovoljenega stanja in odplačila dolga vpliv prihodkov od prodaje premoženja na osnovo vpliv prihodkov od investicij (npr. 5 enot prihodkov od oddaje stanovanj pri investiciji v stanovanjsko izgradnjo) na osnovo – le v deležu v katerem prihodki tudi sicer vplivajo na dovoljeno zadolževanje 8% od 100………………………..8% od 105 100 105 10 10

11 OCENA FINANČNEGA STANJA OBČINE v posameznem proračunskem letu
Odhodki za opravljanje nujnih nalog Upoštevati moramo vse odhodke, ki izhajajo iz zakonskih določil, občinskih odlokov …(plače, izdatki za blago in storitve – npr. elektrika, telefon, vzdrževanje cest, tekoči transferi – npr. transferi javnim zavodom…) Če ti odhodki niso zagotovljeni v proračunu občine, lahko to ogrozi poslovanje občine in s tem zadovoljevanje potreb in interesov prebivalcev občine in izpolnjevanje drugih nalog v skladu z zakonom.

12 OCENA FINANČNEGA STANJA OBČINE v posameznem proračunskem letu
Obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev Dolgoročne obveznosti, ki bodo zapadle v proračunskem letu TEŽAVE: evidentiranje predobremenitev proračuna… nepravilno evidentiranje kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti Drugo Težave pri izvrševanju proračuna: prekoračitve proračunskih postavk, prenos obveznosti v prihodnje leto in nespoštovanja plačilnih rokov…

13 PRIMER OBČINE X do 2.000 prebivalcev
Povprečje odhodkov proračunov 2002 – 2005……500 mio SIT OCENA FINANČNEGA STANJA OBČINE v letu 2006 Prihodkovne zmožnosti…260 mio SIT + transferi iz državnega proračuna 70 mio SIT = 330 mio SIT Odhodki za opravljanje nujnih nalog …190 mio SIT Obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo Drugo

14 OCENA FINANČNEGA STANJA občine X v letu 2006
Izvrševanje proračun 2005: …nespoštovanje plačilnih rokov… prenos neplačanih obveznosti v prihodnje proračunsko leto…kršenje določil glede dovoljenega obsega kratkoročnega zadolževanja…… vse navedeno kaže na likvidnostne težave občine v letu 2005

15 OCENA FINANČNEGA STANJA občine X v letu 2006
Kaj je glavni vir prihodkov občine X in kaj občin skupno (štiriletno povprečje)? OCENA FINANČNEGA STANJA občine X v letu 2006 - Zaključni račun 2005 Zadolževanje………..0 Odplačilo dolga…….1,5 % osnove po ZFO - Bilanca stanja na dan Kratkoročne obv. do dobaviteljev 150 mio SIT… Dolgoročne obveznosti…kronologija nastanka in stanje na dan

16 Kronologija dolg. obv. in stanje na dan 31. 12. 2005
Zadolžitev v znesku 80 mio SIT za 10 let z dvoletnim moratorijem na odplačila dolga (soglasje MF) Zadolžitev v znesku 20 mio SIT za 15 let z dvoletnim moratorijem na odplačilo dolga (soglasje MF) “posredna” zadolžitev v znesku 80 mio SIT…namesto občine se zadolži izvajalec investicije, občina mu je porok in mu plačuje anuitete dolga in ne situacij Prodaja javne infrastrukture in nakup nazaj na leasing v znesku 400 mio SIT STANJE DOLGOROČNIH OBVEZNOSTI NA = = 540 MIO SIT, V LETU 2006 PA JIH BO ZAPADLO V PLAČILO 70 MIO SIT

17 OCENA FINANČNEGA STANJA občine X v letu 2006
KONČNI IZRAČUN: Prihodki: prihodkovna zmožnost…………… mio SIT transferi iz državnega proračuna…………….70 mio SIT SKUPAJ……………………………………………..330 mio SIT Odhodki: za opravljanje nujnih nalog…………………..190 mio SIT poravnava kratkoročnih obv. do dob……….150 mio SIT zapadle dolg.obveznosti………………………….70 mio SIT SKUPAJ………………………………………………410 mio SIT RAZLIKA…………………………..primanjkljaj 80 mio SIT Ocena ODPLAČILA DOLGA 2006……26 % prihodkovnih zmožnosti STANJE DOLGA………206 % prihodkovnih zmožnosti občine

18 ANALIZA VZROKOV za finančno stanje občine X v letu 2006
Kaj je glavni vir prihodkov občine X in kaj občin skupno (štiriletno povprečje)? ANALIZA VZROKOV za finančno stanje občine X v letu 2006 1. Kaj je glavni vir prihodkov občine X in kaj občin skupno (štiriletno povprečje)? Struktura prihodkov v % - občina X Struktura prihodkov % - občine skupno 2002 2003 2004 2005 povprečje Davčni prihodki 20 13 17 10 15 62 58 61 Nedavčni prihodki 11 6 7 9 14 Kapitalski prihodki 35 5 Prejete donacije 1 Transferni prihodki 68 81 66 48 19 18 21 Vsi prihodki 100

19 ANALIZA VZROKOV za finančno stanje občine X v letu 2006
2. Koliko občinskega proračuna je determiniranega vnaprej (delež odhodkov za nujne naloge v prihodkovnih zmožnostih občine)? OBČINA X…190/260*100 = vsaj 73 %, in že omenjenih ocen pa lahko predvidevamo, da je to za mnoge – zlasti pa majhne občine prenizka ocena in da je realna ocena okoli 80 %

20 ANALIZA VZROKOV za finančno stanje občine X v letu 2006
3. Ali je občina ti dejstvi upoštevala pri načrtovanju svoje proračunske porabe? Struktura odhodkov v % - občina x Struktura odhodkov v % - občine skupno 2002 2003 2004 2005 povprečje Tekoči odhodki 32 17 26 16 23 24 Tekoči transferi 22 14 21 39 Investicijski odhodki 46 59 51 70 56 28 27 Investicijski transferi 1 11 12 10 Vsi odhodki 100

21 ANALIZA VZROKOV za finančno stanje občine X v letu 2006
glavni vir prihodkov občine so transferni prihodki iz državnega proračuna, medtem, ko je sama prihodkovna sposobnost občine zelo nizka. glede na prihodkovne sposobnosti občine je vsaj 73 občinskega proračuna porabljenega za nujne naloge občine po ZLS in področnih zakonih, torej je poraba tega dela proračuna determinirana vnaprej….medtem ko je bila občina “nadpovprečno” investicijsko aktivna…NAMEN INVESTICIJ…ekologija, razvoj, poslovni prostori…torej tudi investicije, ki bi jih bilo mogoče odložiti v prihodnja obdobja

22 ČEMU POSVEČAMO PREMALO POZORNOSTI
SPOSOBNOSTI PREŽIVETJA OBČINE vsi, ki se odločajo za zadolžitev, ki odločajo o zadolžitvi in nenazadnje tudi za sofinanciranje investicij, bi morali razpolagati z vsemi podatki, ki opredeljujejo sposobnost preživetja posamezne občine...pri sofinanciranju večjih investicij bi bilo potrebno razmisliti, ali bo občina dejansko sposobna zagotoviti svoj delež sredstev za financiranje investicije NAMENOM ZADOLŽITVE Za kakšne namene se občine zadolžujejo – ali so to neizogibne investicije, ki izhajajo iz zakonskih zahtev...npr. potreba po zagotovitvi prostorskih pogojev za devetletko…? Ali se je za investicijo upravičeno zadolžiti? STROŠKOM ZADOLŽITVE Posojilo/leasing…leasing je praviloma dražji Kdaj posojilo, kdaj leasing? Ali so majhne občine sposobne ustrezne analize vseh teh vprašanj?

23 NEKATERE DILEME SEDANJE UREDITVE
Kratkoročno zadolževanje omejeno skupno stanje kratkoročnega dolga (5% sprejetega proračuna) mora biti vrnjeno do konca leta, sicer spada v limit dolgoročnega zadolževanja Zadolževanje v času začasnega financiranja dolgoročno ni možno, likvidnostno pa zaradi uravnoteženja proračuna (1415-1/2005 – 40 ) Soglasje za zadolžitev leasing, blagovni krediti Uporaba proračunske rezerve za likvidnostne namene (1415-1/2005 – 40 )

24 OCENA ZAKONSKE UREDITVE
dvotirnost ureditve (pojmovne dileme - dolgoročno kratkoročno zadolževanje, zadolževanje) evidence zakonska ureditev premalo izhaja iz ekonomskih zakonitosti zato vključuje paradokse pri limitih in osnovah za izračun limitov premalo upošteva vidik sposobnosti preživetja občin ne upošteva, da se nekatere investicije lahko “financirajo same” pravne osebe v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje ALI JE UREDITEV STROGA ? Argumenti za in proti


Prenesi ppt "ZADOLŽEVANJE V OBČINAH"

Podobne predstavitve


Oglasi od Google