RATIONES DECIDENDI IN OBITER DICTA

Predstavitev na temo: "RATIONES DECIDENDI IN OBITER DICTA"— Zapis predstavitve:

1 RATIONES DECIDENDI IN OBITER DICTA
NOSILNI IN POSTRANSKI RAZLOGI V ANGLOSAŠKIH IN KONTINENTALNIH SODNIH ODLOČBAH RATIONES DECIDENDI IN OBITER DICTA

2 Vsebina anglosaški pravni prostor
evropsko-kontinentalni pravni prostor primerjava kontinentalno pravo de lege ferenda

3 Anglosaški pravni prostor – opredelitev problema
rationes decidendi: nujni razlogi za odločitev sodišča + bistvena dejstva binding authority (vezanost) obiter dicta: razlogi, ki niso nujni za odločitev sodišča (tudi ločena mnenja) persuasive authority (nevezanost)

4 Terminološka opomba ZDA: holding in dicta/um VB : ratio(nes) in dicta

5 Primeri iz anglosaškega prava - rationes
lajež toženčevega psa na tožnika, ki se nahaja v kotu zaprte sobe = protipr. odvzem prostosti prodajalec ponuja potrošniku blago z reklamiranjem in določitvijo cene in količine

6 Primeri iz anglosaškega prava - dicta
hipotetične izjave sodišč: npr. če bi tožnika v kotu zaprte sobe zadrževala mačka (v zvezi s protipravnim odvzemom prostosti) ločena mnenja

7 Razlogi za razlikovanje
vpliv pravnega pozitivizma 19. stoletja (Bentham, Austin) omejevanje ustvarjalnosti sodišč skupaj s strožjo doktrino stare decisis po hierarhično-formalnem upoštevanju precedensov

8 Oblikovanje rationes in dicta
sodeče sodišče (nevarnost) prihodnje sodišče, ko se sklicuje na primer odvetniki uredniki in komentatorji (profesorji prava) v zbirkah odločb (headnotes)

9 Težave pri razlikovanju med primeri
“zadeti” bistvo primera v pravem obsegu preširoki rationes – večja omejitev pri kasnejšem odločanju preozki rationes – manjša omejitev kasneje primer odškodnin. zahtevka matere, ki je prisostovala smrti sina v promet. nesreči drug sorodnik, razen očeta? le poškodba?

10 Evropsko-kontinentalni pravni prostor
tradicionalno nenaklonjen razlikovanju zaradi tradicionalne prevlade zakonod. veje oblasti in zakona premiki v sodobnem času soočanje s tujimi pravnimi ustanovami lažje obdelovanje zaradi računalnikov naraščanje regulacije: narašč. potrebe po razlagi pravni realizem zamenjuje pozitivizem

11 Tradicija ni doktrine stare decisis (formalna vezanost na precedenčne odločbe) ni nikakršnega razlikovanja med rationes in dicta

12 Sodobni razvoj ustavna sodišča: vpliv ameriškega konstitucionalizma (vloga nemškega zveznega ust. sod.) ESČP in ES (vstop VB in Irske v EU) ES: - velik pomen preceden. prava ni izrecnega razlikovanja med r. in d. (le implicitno) nesistematično sklicevanje (v zadnje času bolje)

13 Trenutni položaj trend naraščanja pomena precedenčnega prava (p. realizem) in razlikovanja med rationes in dicta razlikovanje med ustavnim in rednim sodstvom podobnosti / razlike (različno po državah)

14 Podobnost funkcionalna (ne formalna) podobnost
splošni pomen sodne prakse ustaljenost sodne prakse sankcioniranje s strani instance doslednost? ponavljanje instančnega spora? implicitno po sami “naravi odločitve” (nujni razlogi v povezavi z izrekom) včasih predvsem ustavna sodišča izrecno ločujejo

15 Razlike (nižja normativna moč)
razen US (delno VS) ni objavljanja sodb pri sklicevanju kvečjemu omemba primera (npr. “glej primer…”) ni podrobne, razčlenjene analize glede primerjave s prejšnjim primerom nesistematičnost, nedoslednost sklicevanja oportunost sklicevanja sklicevanje v podporo nesklicevanje razlikovanje (drugačen primer) odstop od “precedenčnega stališča”

16 3 modeli razlikovanja med rationes in dicta
FRANCOSKI (skrajno nenaklonjen) razlikovanja sploh ne omenjajo implicitno upoštevanje NEMŠKI (srednji) US izrecno omenja razlikovanje (kritika odl., ki je menila, da so vsi deli odl. rationes) ni kriterija razlikovanja med rationes in dicta redna sodišča ne SKANDINAVSKI (izrazito naklonjen) med precedenčnim in kontinent. pr. sist.

17 Slovenija podobna slika kontinentalnim trendom (nemški, srednji model, US da izrecno, red. sod. ne) precejšnje razlike med ustavnim in rednim sodstvom

18 Ustavno sodišče RS sistematično objavljanje odločb
pomen evidenčnih stavkov (“headnotes”) relativna sistematičnost sklicevanja preveč le citiranja odločb in premalo analize rationes več analize, ko razlikujejo med primeri oz. odstopajo od sodne prakse (npr. pravni interes) nekontinuiteta sklicevanja (še posebej druge sestave US) omemba razlikovanja (rationes/dicta): sklep Up-106/02, tudi “nosilni razlogi” 22. člen Ustave (nerazumni odstop od sodne prakse kršitev enakega varstva pravic) izraelski sporazum (MP – obiter dictum)

19 Redno sodstvo načelna mnenja + zbirka jeder VS
skrb VS za enotnost sodne prakse problem dostopnosti (objave) sodb nižjih sodišč

20 Pomen razlikovanja de lege ferenda
4 razlogi za doslednejše in sistematično razlikovanje med rationes in dicta na evropskem kontinentu omejevanje svobode / moči sodišč (z obveznimi deli vzročne odločitve) v povezavi z večjo formalno vezanostjo s prejšnjimi vzorčnimi odločitvami

21 1. V prid načelu delitve oblasti
večji nadzor nad sodstvom glede sledenja in natančnega razlikovanja obveznih delov prejšnje odločitve – v korist drugih vej oblasti omejevanje sodišč v korist posameznikovih človekovih pravic (načelno odločanje sodišča)

22 2. Večja učinkovitost sodišč
trdnejša stališča sodišč o bistveno enakih vprašanjih (možnost odstopa v spremenjenih dejanskih okoliščinah) izogibanje ponovnega odločanja o enakih vprašanjih (prihranek časa, dela in energije) manjši sodni zaostanki

23 3. Pravičnejše odločanje sodišč
natančno poznavanje in sledenje obveznim delom - bolj enako varstvo pravic posameznikov enakost pred zakonom kot bistveni element pravičnosti

24 4. Krepitev sodne veje oblasti
zaradi enakega, načelnega odločanja večja trdnost in homogenost sodne veje oblasti njena večja homogenost – pomembnejši položaj glede ostalih dveh vej popraviti zgodovinsko neravnotežje na kontinentu v škodo sodni veji oblasti