AVTIZEM „ Velenje, 27. 5. 2009 1.

Predstavitev na temo: "AVTIZEM „ Velenje, 27. 5. 2009 1."— Zapis predstavitve:

1 AVTIZEM „ Velenje, 1

2 Samo spoznaj me J. Santomauro, 2000
Fluorescentne luči, preveč žareče, slepijo kot zahodno sonce Kaotično igrišče kot mestne ulice, ljudje hitijo, hitijo, hitijo Navodila, preštevilna, mašijo sistem kot zagozden papir IP-e ugotovitve, prilagoditve; koga za vraga briga Utapljam se tu, ali nihče ne vidi. A ti si prezaposlen s skrbjo »zame«

3 Pisalo pade, sošolec zakašlja, odvračanja
Cela vrsta nujnosti Učitelja ni? Praviš ti! Kdo si ti? Kdo sem jaz? Stopnjevanje tesnobe. Zamenjaj mizo. Premislil si se. Spremenilo je moje življenje, kakšna zmeda. Praviš danes nič matematike. Namesto tega se utegnemo igrati? Stres! STRES! Pogrezam se tu, prosim pomagaj mi A ti si prezaposlen s skrbjo za svoj učni načrt

4 Ne morem se zbrati, želim prekinitev, moram stran
Vprašam za odmor, ti se odločiš, da moram ostati. Udarim po mizi, stisnem pesti, počutim se upočasnjen. Porinem mizo, brcnem vrata, ven, stran od razburjenja Ne morem dihati, odprite mi pljuča, prosim dajte mi ključ A ti si prezaposlen s skrbjo o moji »identiteti«. Nekdo- prosim, prosim, prosim Tu umiram od svojega počutja Prekomerna preverjanja. In ne dovolj ena na ena, samo spoznaj me.

5 Moj svet ni vaš svet in vaš svet ni moj svet, vendar se potrudimo razumeti drug drugega in živeti v sožitju.

6 ICD-10 (1996-danes)Evropa; Avstralija
DSM 5 (2013-danes) ZDA AUTISM SPECTRUM DISORDERS ICD-10 (1996-danes)Evropa; Avstralija PERVAZIVNE RAZVOJNE MOTNJE (komunikacija, socialna interakcija, vedenje)

7 AVTISTIČNA MOTNJA (AM)
V ŠOLSKI ZAKONODAJI (ZAKON O USMERJANJU) 2013 AVTISTIČNA MOTNJA (AM) Je stanje povezano z biološkimi, nevrokemičnimi spremembami delovanja možganov Je nevrološka motnja Je najhitreje naraščujoča razvojna motnja V zadnjih 10 letih je narasla za 5-10*

8 VZROKI MOTNJE Skupek dejavnikov: - razvoj možganov
- genetski dejavniki Razvoj možganov drugačen kot pri otroku s tipičnim razvojem: hitrejša rast v prvih 3 letih; možgani dojenčka z AM več celic kot jih potrebujejo, neučinkovite povezave med celicami (preveč povezav, pomanjkanje upadanja neojačanih povezav). Genetski dejavniki: različne kombinacije genov → vzrok različnim manifestacijam motnje. Okoljski dejavniki: sprožilec genetske predispozicije za razvoj motnje.

9 1. socialna komunikacija/interakcija
(ne gre za govorno motnjo; temveč težave pri uporabi jezika) 2. omejeni in ponavljajoči se repetativni obrazci obnašanja (veliko vrst teh vzorcev: npr. govorjenje, premikanje, rituali, fiksna zanimanja, obsesije, senzorni vidiki,...)  Simptomi in njihova izraženost variirajo ...od relativno blažjih oblik funkc. osebe; do izrazito izraženih simptomov npr. ponavljajoče vedenje in odsotnost besednega izražanja sovpliva na vsakodnevno delovanje posameznika. •

10 Otrok z avtizmom se razvija!
Slika avtizma se spreminja, a hkrati ostaja stalnica Avtizem ni napredujoče stanje ZGODNJA OBRAVNAVA UČINKI ZGODNJE OBRAVNAVE POMEMBNO PRISPEVAJO K BOLJŠEMU IZIDU IN KAKOVOSTI ŽIVLJENJA CELOTNE DRUŽINE TRAJA VSE ŽIVLJENJE

11

12 TEORIJE

13 Teorija uma „umska slepota”
Sposobnost razumeti, da imajo drugi ljudje svoje lastne misli, želje, občutja, znanja, …. ki so drugačne od tvojih Sposobnost posredovanja misli drugim ljudem Sposobnost pretvarjanja Predvidevanje vedenja drugih Sposobnost razumevanja, kako tvoje vedenje vpliva na druge 13

14 Težava sprejemanja mentalnega stanja drugih
Avtizem: Težava sprejemanja mentalnega stanja drugih Razumevanje kako vedenje vpliva na druge Predvidevanje vedenja drugih Da se razvije to je potrebno: Skupna pozornost! Spremljanje pogleda drugih Zanimanje za druge Oponašanje 14

15 UČINKOVITE STRATEGIJE
Komentarji o tem kaj mi vidimo. Kaj vemo, o čem razmišljamo in to ob slikah, med dogajanjem, ob branju Igre vlog Razumljiva pravila, navodila, socialne pripovedi podprte s sliko Poučevanje prepoznavanja čustev, besednjak za čustva, vizualni prikazi lestvic razpoloženja, z opisi vedenja

16 Socialna zgodba NAMEN METODE: Pojasniti otrokom naša pričakovanja
Pogledati situacijo iz njihove perspektive Ponovno definirati socialne situacije, ki so jih narobe razumeli ter jim zagotoviti “navodilo”, kako se obnašati ter reagirati v določeni socialni situaciji Vsaka zgodba je napisana za konkretnega otroka in konkretno situacijo Pri oblikovanju zgodbe moramo paziti, da opisujemo konkretno situacijo v skladu z ustreznimi socialnimi vlogami, pričakovano reakcijo in informacijo, na kaj se nanaša ta zgodba in zakaj

17 Zakaj se v vrsti za kosilo ne prerivam? (primer socialne zgodbe)
MOJA ŠOLA IMA VELIKO PROSTOROV. Opis. EN PROSTOR SE IMENUJE JEDILNICA. Opis. OTROCI PONAVADI JEDO KOSILO V JEDILNICI. Opis. OTROCI SLIŠIJO ZVONEC, KI JIH POKLIČE H KOSILU. Predvidevanje. OTROCI VEDO, DA SE MORAJO TAKRAT POSTAVITI V VRSTO PRI VRATIH. Predvidevanje. V VRSTI ČAKAMO ZATO, DA SMO POŠTENI DO TISTIH, KI ČAKAJO ŽE DLJE ČASA. Predvidevanje. VSAK, KI PRIDE NA NOVO, SE POSTAVI NA KONEC VRSTE. Navodilo. KO JAZ PRIDEM TJA, SE BOM POSKUSIL POSTAVITI NA KONEC VRSTE. Navodilo. OTROCI SO LAČNI. ŽELIJO JESTI. Opis. POSKUSIL BOM STATI TIHO V VRSTI ZA KOSILO DOKLER NE PRIDEM NA VRSTO. Navodilo. VRSTE ZA KOSILO IN ŽELVE SO POČASNE. Dejstvo. MOJ UČITELJ BO VESEL, ČE BOM MIRNO ČAKAL. Predvidevanje.

18

19

20 Teorija šibke centralne koherence
sposobnost, da iz podrobnih informacij sestavimo celoto na višjem nivoju (npr. sestavimo obnovo knjige, obnovimo zgodbo iz filma, generalizacija), omogoča nam dojemanje bistva (z razlikovanjem pomembnega od nepomembnega osredotočanje na podrobnosti, detajle težava s posploševanjem 20

21 UČINKOVITE STRATEGIJE
Vprašanja, ki so vodilo med branjem Grafični organizatorji Enoznačna navodila, ki so čimbolj razumljiva Vključevanje dejavnosti kjer lahko uporabi svoj npr. smisel za podrobnosti Prikaz celote vizualno, podpora pri tem, da oseba z avtizmom vidi celotno sliko

22 Teorija motnje izvršilnih funkcij
Pod tem se skriva: Načrtovanje prihodnjih dejanj Načenjanje in opazovanje dejanj Miselna fleksibilnost Ciljno usmerjeno vedenje Delovni spomin 22

23 Primanjkljaj izvršilne funkcije
Težave pri pričakovanju, predvidevanju dogodkov iz naravnega konteksta - dogodki si sledijo nenačrtovano Težave pri nadzorovanju impulzov Načrtovanje nalog Pripravljenost opraviti naloge, ki jih sicer zmorejo (oblačenje, slačenje, pospravljanje,..) 23

24 UČINKOVITE STRATEGIJE
Dobra organizacija prostora, pripomočkov – red Obsežne naloge razdelimo na majhne korake – če je le mogoče jih zapišemo, prikažemo s slikami Z vizualno podporo predstavimo zaporedje dejavnosti urnik, koledar, načrt zaporedja Učenje sprememb zaporedja, rutine, dogovorjenih pravil in vnaprej napovedanih dogodkov Kontrolni seznami, ki osebi omogočijo oznako, kaj so že opravili, preverili (npr. kaj preverimo, ko znova preberemo besedilo).

25 Predvidljivost Urnik: Kaj se bo zgodilo? Kdaj se bo nekaj zgodilo?
Kdaj se nekaj ne bo zgodilo? Ne sedaj, potem = nikoli !

26 DNEVNI INDIVIDUALNI URNIK
• Urnik: pričnemo s priljubljenimi aktivnostmi! NAJPREJ POTEM

27

28

29 Zapiši števila v pravilnem zaporedju.
1. Zapiši števila v pravilnem zaporedju. 2. Preberi zgodbo v učbeniku na strani 10. 3. Pospravi delovni list in učbenik v torbo. Zelo dobro Miha. Sedaj lahko govoriš o vulkanih.

30

31

32 Npr: Umivanje zob Rdeča tabletka pokaže, kje si otrok ne umiva dobro zob Na sliki označimo, kje si mora bolj umiti zobe Nastavimo čas na uri, otrok pa si še 1x umije

33 https://www. understood. org/- /media/040bfb1894284do19bf78ac01a5f1513
/media/040bfb do19bf78ac01a5f1513.pdf

34 ENKRATNOST AVTIZMA IN NEŠTETO KOMBINACIJ SPOSOBNOSTI IN MOTENJ PREDSTAVLJAJO PLODNA TLA ZA ŠIRJENJE RAZNIH INTERVENCIJ IN STRATEGIJ POSAMEZNIH OBRAVNAV

35 UTEMELJENE oziroma z DOKAZI PODPRTE INTERVENCIJEPRISTOPI
SKLOP VEDENJSKIH INTERVENCIJ PROGRAM Z INTENZIVNIMI VEDENJSKIMI POSTOPKI JEZIKOVNO UČENJE UČENJE Z MODELOM SKLOP POUČEVANJA VRSTNIKOV ŠOLE ZA STARŠE URNIKI, STRUKTURIRANO POUČEVANJE STRATEGIJE SAMOKONTROLE INTERVENCIJE Z ZGODBAMI KAJ VSE SE NUDI INTERVENCIJE S PORAJAJOČIMI DOKAZI ; V PRODORU RAZVOJNI PRISTOP (FLOORTIME; TEMELJI NA USTVARJANJU MEDOSEBNIH ODNOSOV) VZPODBUJANJE PRODUKCIJE JEZIKA MASAŽA/TERAPIJA Z DOTIKOM GLASBENA TERAPIJA PECS ZNAKOVNI JEZIK VZPODBUJANJE SOCIALNE KOMUNIKACIJE VZPODBUJANJE TEORJE UMA INTERVENCIJE Z UPORABO TEHNOLOGIJE

36 NEUTEMELJENI PRIST NEUTEMELJENE PRAKSE
AKADEMSKE INTERVENCIJE TRENING AUDITIVNE INTEGRACIJE TERAPIJA Z ŽIVALMI BREZGLUTENSKA/BREZKAZEINSKA DIETA SENZORNA INTEGRACIJA DRUGE TERAPIJE

37 Osnovni cilji se umirijo in zmanjšajo stres izluščijo pomen tega sveta
postanejo neodvisni in učinkoviti v vsakodnevnem življenju

38 Cilji pripraviti ljudi z avtizmom na neodvisno delovanje doma, v šolah in v širši skupnosti pomagati otrokom z AM, da razvijejo maksimalno stopnjo avtonomije v odraslosti pomagati otrokom z AM pri razumevanju sveta, ki jih obdaja Pomagati otrokom z AM pri pridobivanju komunikacijskih veščin, s katerimi se bodo lahko povezovali z drugimi ljudmi. Ponuditi otrokom z AM potrebne sposobnosti za odločanje o lastnem življenju

39 VEDENJE Treatment and Education of Autistic and Communication relatedhandicapped Children (TEACCH Icerberg) KAJ? Vedenje, ki ga vidimo ZAKAJ? Razlogi, ki vedenje povzročijo

40 VEDENJSKI PRISTOPI  VSI OTROCI SE LAHKO UČIJO! ‘‘ CAN, NOT YET‘‘

41 SENZORNA INTEGRACIJA Opredeljuje nevrološki proces, s katerim se urejajo čutni vtisi, ki izhajajo iz lastnega telesa in okolja. Človeku pa omogoča, da svoje telo v okolju smiselno uporablja. OTROKOV SENZORNI PROFIL! SO TO RES VEDENJSKE TEŽAVE?

42 VESTIBULARNI SISTEM Je sistem, ki nam daje informacije, kje smo v svetu. VS prejme informacijo o ravnotežju in gibanju iz vratu, oči in telesa, pošlje sporočilo v CŽS v procesiranje in nato pomaga uravnavati mišični tonus, da je gibanje gladko in učinkovito. PROPRIORECEPTIVNO PODROČJE Propriocepcija se nanaša na senzorna sporočila o položaju, smeri, sili in gibanju delov našega telesa. Pomaga integrirati taktilne in vestibularne občutke. Receptorji za propricepcijo so v mišicah in sklepih. Njena vloga je, da poveča zavedanje telesa in pomaga pri ustrezni motorični kontroli in k motoričnemu planiranju Občutek varnosti-zaupanje svojemu telesu.

43 „V igri je otrok vselej nad svojo starostjo, nad svojimi dnevnimi dejavnostmi; v igri je za glavo višji od samega sebe.” (Vygotsky, 1933)

44 STARŠI RAZUMEVANJE STARŠEV Stresni dejavniki: Zmeda pri diagnostiki Neenakomeren razvoj V javnosti se vedejo neprimerno Modne muhe in nedokazane terapije

45 VEDENJE „Svetovala sem ampak ne delajo tega“ KAJ? ZAKAJ?
Ne razumejo vzrokov za nasvet Niso dobro organizirani Mislijo: to je dom in ne šola Nimajo dovolj časa Imajo druge prioritete Ni financ; občutek krivde, slaba podpora sorodnikov, preveč nasvetov naenkrat

46 Starši gredo skozi proces sprejemanja
ZANIKANJE, JEZA (ČUSTVENO ZASLEPLJENI, doma je drugače, vi ste krivi, da je otrok tak---takrat se začne) BARANTANJE (bioenergetiki, aletrnative, iskanje razlogov /opravičil) IZOLACIJA – PROBLEMATIČNA FAZA 4. SPREJEMANJE - !!! Ko spreminjamo otroka, spreminjamo celo psihodinamiko družine – strah pred spremembo, zato začnejo napadati Timsko delo

47 "Najboljši strokovnjak je ta, ki uspe zaskrbljenemu in prestrašenemu staršu dati entuzijazem do lastnega otroka." G.Mahoney

48 Razumeti avtistični spekter Ne učijo se samodejno Razmišljanje o strukturiranem poučevanju gre za razmišljanje o funkcioniranju oseb z AVTIZMOM.

49 Ocenjevanje FORMALNO (CARS 2, PEP3, TTAP IN ADOS)
NEFORMALNO (VODI DO SPEC.CILJEV IN STRATEGIJ) DOBRA OCENA NAS PRIPELJE DO DOBRE INDIVIDUALIZACIJE OCENJEVALNA PODROČJA: AKADEMSKE SPRETNOSTI IN PRIPRAVLJENOST NA DELO KOMUNIKACIJA/JEZIK FINA/GROBA MOTORIKA SKRB ZASE DRUŽBENO SPREJEMLJIVE SPRETNOSTI Kaj še OPAZUJEMO: iščemo interese, motivatorje,šibke točke, močna področja, učne stile

50 Največji napovedovalec uspeha so
so življenjske veščine

51 TIPI STRUKTUR Vizualna struktura naloge Sistem aktivnosti (
delovni sistem ) Dnevni individualni urnik Fizična organizacija (ureditev, omejitev prostora) The Teacch Approach

52

53

54

55

56

57 Kretnje + vizualna podpora
Metode učenja Vrste podpor Lestvica merila uspešnosti Fizična podpora Verbalna podpora Vizualna podpora Posnemanje Situacijska podpora (prostor, materiali) Samostojno Časovni zamik Kretnje + vizualna podpora Verbalna pomoč Kombinacija pomagal Fizična pomoč

58 V okviru ogromnih razlik znotraj avtizma, vztrajanje pri vključevanju vseh otrok z avtizmom v redne vzgojne in izobraževalne ustanove je znak posploševanja in poenostavljanja pristopov do te zapletene in široke motnje (Volkmar 1992, Jordan 2005)

59 Morda se nekomu zdi izredno malo… Vendar…
“Nihče ne naredi večje napake kot nekdo, ki ne naredi ničesar, zato ker le malo zmore.” (Edmund Burke, )

60 LITERATURA http://www.templegrandin.com/templegrandinart.html
grandin.html Ferri, M. in Sussman (1987). ChildhoodDisability and Familiy Sistem. New York, London Autistic Spectrum Disorders-Practical Strategies for Teachers and other Professionals (2005) Osebe s SAM (marec 2008, Izobraževalni dnevi z mednarodno udeležbo) Strukturirano poučevanje oseb z motnjami avtističnega spektra po modelu TEACCH) (2005, 2016) Velikanje, M.(2000). Otrok z motnjo v razvoju in njegova družina.

61 Whitaker, P: Supporting families of preschool children with autism
Whitaker, P: Supporting families of preschool children with autism. What parents want and what helps. Žemva B., Dobnik Renko B. (2005) : Otroški avtizem in sorodne motnje; usposabljanje Jurišič, B. (2016): OTROCI Z AVTIZMOM: Priročnik za učitelje in starše.

62 HVALA