Eksperiment Sanjska služba

Predstavitev na temo: "Eksperiment Sanjska služba"— Zapis predstavitve:

1 Eksperiment Sanjska služba
Smrtno resen projekt, ki uporablja populizem za pozornost in volitve v EU kot poligon Mag. Zoran Leban Trojar

2 Ekipa prostovoljcev Marko Vrtovec, avtor ideje
Dare Troha, vodja začetnega projekta in odnosi z mediji Julija Zimic, organizatorka terena Jang Man, platforma za neposredno demokracijo Bojan Stepančič, kronist in aktivist na terenu Tadej Boštjančič, aktivist na terenu Sanja Leban Trojar, Twiter Mag. Zoran Leban Trojar, vodja volilne kampanje

3 Dream team Uroš Uršič, arhitekt David Breskvar, študent
Barbara Ložar, dipl. ing. tehnologije prometa, brezposelna Boštjan Novak, gostinec Mag. Ksenija Kramar Korenjak, pravnica Andreja Korade, dipl. ing. geodezije Marko Korenjak, ekonomist

4 Problemi predstavniške demokracije
Predstavnik ljudstva ni odgovoren svojim volivkam in volivcem, ampak svoji stranki in kapitalu Ugrabljena država in obubožana večina prebivalstva Strankokracija Katastrofalno slabo upravljanje in vodenje države, državnih podjetij in skupnega dobrega Negativna selekcija, sektaštvo in kadrovanje po pripadnosti in ne po sposobnostih in dokazanih delovnih rezultatih

5 Izhodišča Sistem perpetuira politične elite
Sistemska in sistematična korupcija Politikanstvo, ne politika v Slo Sistemske težave demokracije Kriza kapitalizma Ogrožanje človekovih pravic

6 Zakaj – moja reakcija na FB
Kandidiral sem! Ker se strinjam z vsemi Marko Vrtovec naštetimi argumenti. Ker je pošten eksperiment! Ker je treba razmišljati in delati out of the box, če se hočemo kam premakniti. Ker vem, da ni ozadja, botrov in kalkulacij! Ker imam poln kufer! Bravo Marko!

7

8

9 Ideja by Marko Vrtovec Kje je napaka v sistemu?
da nam že dvajset let vladajo taki, ki nam, glede na stanje v državi, dokazano škodijo. Glavne spremenljivke: ljudstvo, politiki, mediji in politična ureditev. Ljudje smo, kakršni pač smo. Vsi politični poskusi v zgodovini, ki so temeljili na pričakovanju, da se bomo poboljšali, so se izkazali za zelo nevarne. Politiki kot osebnosti tudi so, kakršni pač so. Nerealno je pričakovati, da bi posameznik kar naenkrat spremenil vrednote. Resigniran odgovor je, da tako elito pač imamo in volimo. Če pa vseeno razmišljamo naprej, pridemo do medijev. Mediji nam servirajo realnost. Če bi imeli drugačno agendo, če bi bolj modro odmerjali izpostavljenost posameznikov ... Ampak mediji so po definiciji neodvisni. Zato jih, kot spremenljivko, izločimo. Politična ureditev je edina, ki nam ostane.

10 Aristotelovih 6 oblik politične ureditve
Pravilno / utopija Deviantno / dejansko vlada eden kraljestvo tiranija vlada jih malo aristokracija oligarhija vlada jih mnogo politeja demokracija

11 Razmišljanja v Politiki
Prej bi bilo treba reči, da gre za demokracijo takrat, kadar je vrhovna oblast v rokah svobodnjakov, za oligarhijo pa takrat, kadar je vrhovna oblast v rokah bogatašev, vendar je navadno tako, da je prvih veliko, slednjih pa malo; svobodnih je namreč veliko, bogatih pa peščica. (1290 b) Izgube pravic: To se največkrat dogaja po spremembah ustav, kajti te se ne spreminjajo naenkrat, ampak se tisti, ki jih hočejo spreminjati, zadovoljujejo s tem, da sprva drug drugega prikrajšajo za kako malenkost v svoj prid, tako da prej obstoječi zakoni ostanejo v veljavi, prevlada pa v rokah tvorcev spremembe ustave.« (1290 b20) Povedati hočem naslednje: za demokratično velja, da se nosilci oblastvenih služb določajo z žrebom, za oligarhično pa, da so voljeni.« (1294 b10) Aristotelu je torej jasno, da imajo pri volitvah premožnejši, povezani v elite, z več vpliva, neskončno večje možnosti biti izvoljeni.

12 Marko Vrtovec Oligarhija, ne demokracija!
Zakaj nam to, kar imamo, prodajajo kot demokracijo? Kako se torej imenuje ta politična ureditev, ki jo živimo? Oligarhija, ne demokracija! Kolikor mi je znano, gre za edini primer, da so Aristotelovo kategorizacijo spremenili tako radikalno, da so pojmom medsebojno zamenjali imena. Zakaj ravno pri demokraciji? Je to naključje? V nadaljevanju Politike Aristotel predlaga politejo kot idealno ustavo. Med drugim predlaga kombinacijo žreba in volitev.

13 Akcija Eksperiment volitve EU poslanca
Ustanovitev društva Sanjska služba Oblikovanje ekipe Natečaj za kandidate FB skupina in promocija Zbiranje podpisov za vložitev liste

14 Natečaj Za poslanca lahko kandidira polnoletna opravilno sposobna oseba Registrirani uporabniki FB profila Registracija Brez pogojevanja, razen zaveze: Upoštevanje mnenja javnosti Odstop v primeru korupcije Organizatorji in družinski člani ne smejo sodelovati Izbor z javnim žrebanjem

15 Odziv javnosti - ideja POP TV in Planet TV takoj po vabilu na tiskovko – FB iz 0 na 8300 Na tiskovki tiskani mediji in radii 2x v Voli in izvoli STA – domače in mednarodno Po mesecu dni – Tednik in Studio City Mediji na žrebanju Euromagazin – TV mednarodna izmenjava 24 ur zvečer Oddaja liste – vsi mediji

16 Rezultati 3911 prijavljenih za žreb 1114 dejansko v žrebu
Sprememba pravil, ker prijavljeni niso oddajali podpisov podpore 3100 podpisov podpore Skoraj všečkov Porabljenih cca EUR – hostese in FB

17 Volilna kampanja - zaveza
Sanjska služba je neideološko gibanje, ki ne ločuje med levimi in desnimi, vernimi in nevernimi, rdečimi, belimi in črnimi Namen Sanjske službe je z eksperimentom pokazati državljanom EU in politiki, da obstajajo alternative za izbor predstavnikov v politične organe in za njihovo delovanje v teh organih.

18 Zaveza Proti strankokraciji, korupciji in klientelizmu Žreb
Soodločanje Odgovornost do volivcev Možnost odpoklica Spoštovanje ustave in človekovih pravic (dostop do naravnih virov) Glasovanje po lastni vesti z uporabo Agore

19 Željeni rezultati eksperimenta
Demonstracija alternativnih modelov demokracije Povečanje transparentnosti in odprtje političnega prostora Povečano zanimanje ljudi za participacijo Spremenjena percepcija do volitev in političnega sistema Povečanje udeležbe na volitvah Zmanjšanje apatičnosti ljudi Realne spremembe sistema in politične paradigme

20 Volilna kampanja Facebook Soočenja
Onemogočen dostop do medijev izven volilnih oddaj V zadnjih tednih večji interes tujih medijev, ki jih zanima ideja Forsiranje nosilca Forsiranje tematik, o katerih parlament ne odloča

21 Sistematično oviranje konkurence
Politična stranka 1000 podpisov podpore vs 3000 ostali Zaključevanje razpisov za brezplačni oglaševalski prostor 60 dni pred objavo kandidature Brez loga na glasovnicah Medijsko zapiranje Ločena soočenja Več soočenj za parlamentarne stranke

22 Kaj je neposredna demokracija?
Neposredna demokracija predstavlja evolucijo človeške družbe. Ideal, h kateremu stremijo etični in moralni, solidarni ljudje, ki želijo usodo svojih življenj vzeti v svoje roke. Možnost vpliva na oblikovanje in sprejemanje zakonov, torej na reguliranje naših lastnih življenj, je temeljna človekova pravica zapisana tudi v 3. členu naše ustave

23 Platforma za soodločanje

24 Kako deluje soodločanje
Pobude, predlogi s strani aktivnih državljanov Predlogi, parlamentarne procedure, ... s strani poslanca na katere nas želi opozoriti in pridobiti naše mnenje Razprave s strani laične in strokovne javnosti Glasovanje o predlogih, zakonih, pobudah...

25 Transparentnost Dobimo vpogled v delovanje EU parlamenta, kaj se pripravlja, o čem se dogovarja, glasuje Pravočasno opozarjanje poslanca na preteče nevarnosti (ACTA, privatizacija vode, TAPA, ...) Možnost mobilizacije javnosti preko instituta EU referenduma Spremljanje dela poslanca (obljube -> realizacija)

26

27

28 Hvala!

29 Kaj je neposredna demokracija?
Neposredna demokracija predstavlja evolucijo človeške družbe. Ideal, h kateremu stremijo etični in moralni, solidarni ljudje, ki želijo usodo svojih življenj vzeti v svoje roke. Možnost vpliva na oblikovanje in sprejemanje zakonov, torej na reguliranje naših lastnih življenj, je temeljna človekova pravica zapisana tudi v 3. členu naše ustave: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

30 Zgodovinski kontekst Antična Grčija – Aristotel:
Sorticija oz žreb javnih uslužbencev (enaki med enakimi). Žreb je bil sinonim za demokracijo, volitve za oligarhijo (vladavina peščice izbrancev). Agora: izvorno pomeni zbor, zbirališče. Bila je trg sredi mesta, središče atletskega, umetniškega, duhovnega in političnega življenja v mestu.

31 Čista neposredna demokracija
REFERENDUM: To je oblika neposrednega odločanja vseh volilk in volivcev o pomembnih družbenih vprašanjih. Skoraj vse demokratične države imajo vzvode neposredne demokracije. Temeljna in najbolj poznana oblika neposrednega odločanja je referendum. V Sloveniji je referendum ustavno zagotovljena pravica, ki je izražena v 3. členu slovenske ustave: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno

32 Soodločanje - participacija
Temeljni problem neposredne demokracije: Vsi ne moremo o vsem odločati Možna rešitev: Sodelovanje in soodločanje v politiki Sodelovanje in soodločanje civilne družbe – aktivnih državljank in državljanov v skupnih zadevah (politike, zakoni)

33 Predstavniška demokracija

34 Pretočna demokracija

35 Pretočna demokracija

36 Pretočna demokracija

37 Pretočna demokracija

38 Pretočna demokracija

39 Platforma za soodločanje

40 Kako deluje soodločanje
Pobude, predlogi s strani aktivnih državljanov Predlogi, parlamentarne procedure, ... s strani poslanca na katere nas želi opozoriti in pridobiti naše mnenje Razprave s strani laične in strokovne javnosti Glasovanje o predlogih, zakonih, pobudah...

41 Transparentnost Dobimo vpogled v delovanje EU parlamenta, kaj se pripravlja, o čem se dogovarja, glasuje Pravočasno opozarjanje poslanca na preteče nevarnosti (ACTA, privatizacija vode, TAPA, ...) Možnost mobilizacije javnosti preko instituta EU referenduma Spremljanje dela poslanca (obljube -> realizacija)