MOTNJE HRANJENJA.

Predstavitev na temo: "MOTNJE HRANJENJA."— Zapis predstavitve:

1 MOTNJE HRANJENJA

2 čustvene motnje izražanje svojih čustvenih težav s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja izraz osvoboditve notranjih, bolečih in ne-prepoznanih čustev

3 vso svojo energijo osredotoči na hrano
predstavljajo način obvladovanja življenjskih problemov, ki se zdijo nerešljivi reakcija na dolgotrajno, leta trajajočo, nerazrešeno stresno situacijo

4 Vrste motenj: ANOREKSIJA NERVOZA BULIMIJA NERVOZA
KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE

5 ANOREKSIJA NERVOZA duševna bolezen 8-12 letih starosti
Huda popačenost predstave o lastnem telesu teženje k teži, ki je daleč pod normalno zanikajo lakoto, pretirano telovadijo in so nenehno nemirni

6 Pogosto tehtanje, skrajni ukrepi tudi uporaba odvajal ali shujševalnih tablet itd.
hrano skrivajo in jo mečejo stran ekstremna izguba teže zelo bledi, cepijo se jim nohti in lasje pogosti so glavoboli krvavitve, shiranost in huda dehidracija

7 BULIMIJA NERVOZA 16. do 18. letu starosti
izmenjujejo obdobja prenajedanja in poskusi zmanjševanja telesne teže strah pred debelostjo

8 imajo večinoma ustrezno ali nekoliko povečano telesno težo
se svojega prenajedanja sramuje in ga izvaja na samem pomembno povezavo med bulimijo in depresivno motnjo

9 Obilojednost skrivanje jedi, hranjenje tudi ponoči
nesposobnost nadziranja količine zaužite hrane Se smilijo sami sebi in mislijo, da jim ni več pomoči

10 Razjezijo se, če jih sprašujejo o prehranskih navadah in o teži
čutijo tudi veliko potrebo po tem, da bi bili priljubljeni debelost in obdobja izgube in ponovne pridobitve teže

11 Hvala za pozornost!

12 Literatura Sternad M. D.: Motnje hranjenja: Od besed, ki ranijo k besedam,ki celijo. Ljubljana: Samozaložba, 2001 Colclough B.: Ne kaj ješ-kaj te žene, da ješ! Ljubljana:Debora, 1998 - Kaj so motnje hranjenja? Avtor: asist. mag. Karin Sernec Anketa: Avtorji: Urška Kacbek, Klavdija Hajd in Maruša Fijavž

13 Besedilo k predstavitvi:
MOTNJE HRANJENJA Motnje hranjenja so čustvene motnje, ki se kažejo v odnosu do hrane. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, izraža svoje čustvene težave s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja. Navidezni problem s hrano v globini skriva trpljenje, ki je nastalo zaradi cele vrste različnih razlogov. Hranjenje ali odklanjanje hrane postane izraz osvoboditve notranjih, bolečih in ne-prepoznanih čustev. Potrdimo jih ko človek vso svojo energijo osredotoči na hrano in hranjenje ter se tako izogne bolečim čustvom in problemom. Lahko predstavljajo način obvladovanja življenjskih problemov, ki se zdijo nerešljivi, ali pa gre za prizadevanje kontrolirati lastno telo in življenje v razmerah, ko oseba čuti, da ga kontrolirajo drugi. Motnje hranjenja pa so lahko tudi reakcija na dolgotrajno, leta trajajočo, nerazrešeno stresno situacijo. VRSTE MOTENJ HRANJENJA anoreksija nervoza bulimija nervoza in kompulzivna prenajedanje Napačno je prepričanje, da ima tisti, ki bruha bulimijo, tisti, ki strada pa anoreksijo. ANOREKSIJA Zadnjih 100 let velja za duševno bolezen. Večinoma se pojavi na prehodu iz otroštva v adolescenco (to je pri 8-12 letih starosti) in v povprečju traja nekaj let, večinoma do takrat ko oboleli poišče zdravniško pomoč. ZNAČILNOSTI Gre za hudo popačenost predstave o lastnem telesu in teženje k teži, ki je daleč pod normalno. Za ljudi z anoreksijo je značilno hujšanje ne glede na težo,ker imajo občutek, da so debeli ne glede na realno stanje. Vso pozornost usmerjajo hrani oz. njeni hranljivosti in pripravi. Zmeraj zanikajo lakoto, pretirano telovadijo in so nenehno nemirni. Pogosto se tehtajo, skrajni ukrepi so tudi uporaba odvajal ali shujševalnih tablet itd. Značilno je tudi da hrano skrivajo in jo mečejo stran. Nagnjeni so k perfekcionizmu in imajo zelo nizko spoštovanje. TELESNI SIMPTOMI Značilna je ekstremna izguba teže, pri ženskah izguba menstruacije ali neredni ciklus, večinoma so zelo bledi, cepijo se jim nohti in lasje, krči v nogah, povečano izpadanje las, motnje spanca, umikajo se spolnimi razmerjem,pogosti so glavoboli in pojavi se veliko medicinskih težav. Pri zelo hudi anoreksijipa se pojavijo še krvavitve, shiranost in huda dehidracija. Ločimo dva podtipa anoreksije nevroze : Purgativni tip anoreksije nervoze.  Te osebe vzdržujejo nizko telesno težo s pomočjo bruhanja - pogosto tudi prenajedanje, 75% oseb z anoreksično motnjo jemlje odvajala ali diuretike. Restriktivni tip anoreksije nervoze Te osebe vzdržujejo nizko telesno težo z odklanjanjem vseh vrst hrane (s stradanjem), ali pa le ogljikovih hidratov in tiste hrane, za katero menijo, da je visoko kalorična. 25 % oseb z anoreksično motnjo pa obenem pogosto pretirava s telesno aktivnostjo, imenovano hiperaktivnost. BULIMIJA Bulimija je motnja, ki se najpogosteje pojavlja na prehodu iz adolescence v zgodnje odraslo obdobje (to je pri 16. do 18. letu starosti) in prav tako kot pri anoreksiji v povprečju mine nekaj let, preden obolela oseba poišče pomoč. Pri osebi z bulimijo nervozo se izmenjujejo obdobja prenajedanja (tako imenovana >volčja lakota<) in različni poskusi zmanjševanja telesne teže (bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov, stradanje, pretirana telesna aktivnost). Preveč se obremenjujejo z obliko svojega telesa, telesno težo in stalno jih je strah pred debelostjo ter pomanjkljiv nadzor nad lastnim hranjenjem. Osebe z bulimijo nervozo imajo večinoma ustrezno ali nekoliko povečano telesno težo. Med prenajedanjem pojejo večje količine hrane kot večina ljudi ob podobnih priložnostih. Zaužita hrana je visoko kalorična, sestavljena predvsem iz ogljikovih hidratov in maščob. Oseba se svojega prenajedanja sramuje in ga izvaja na samem ter z njim nadaljuje do bolečin v želodcu. Ob pretiranem uživanju hrane sprošča napetost, temu sledi občutek krivde in posledični vedenjski vzorci za zniževanje telesne teže. Ločimo purgativni in nepurgativni tip bulimije nervoze: Purgativni tip bulimije nervoze. Obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov (90% oseb z bulimično motnjo). Nepurgativni tip bulimije nervoze Obdobju prenajedanja sledi stradanje, odklanjanje hrane, pretirana telesna aktivnost (10 % oseb z bulimično motnjo). Raziskave kažejo pomembno povezavo med bulimijo in depresivno motnjo. Tako pri približno 75% žensk vseh starosti z bulimijo ugotavljajo tudi izraženo klinično sliko depresije, posledično pa so pogostejši tudi samomorilni poskusi. OBILOJEDNOST Ta motnja je najmanj raziskana in zadnja leta potekajo intenzivne raziskave v tej smeri. Pojavlja se v zgodnjem in srednjem odraslem obdobju, najpogosteje med 35 in 45 letom.  SPLOŠNE ZNAČILNOSTI Značilno za ljudi z motnjo obilojednosti je skrivanje jedi, hranjenje tudi ponoči, nesposobnost nadziranja količine zaužite hrane po zaužitem obroku pa jih je ponavadi sram in imajo občutek krivde. Bolniki se tudi smilijo sami sebi in mislijo, da jim ni več pomoči. Pri nekaterih obstaja tudi vzorec, pri katerem se po hujšanju spet na hitro zredijo, torej niso zmožni ohranjati neke stalne telesne teže. Razjezijo se, če jih sprašujejo o prehranskih navadah in o teži. Visoka teža ponavadi vpliva tudi na samospoštovanje,ki pa kot v nekem začaranem krogu vpliva tudi na spolno aktivnost, ki se močno zmanjša. Bolniki večkrat čutijo tudi veliko potrebo po tem, da bi bili priljubljeni in da jih ne bi zavračali. TELESNE ZNAČILNOSTI IN TEŽAVE Zunanji simptomi so predvsem debelost in obdobja izgube in ponovne pridobitve teže, zato se pojavijo bolezni sklepov, artritis,bolezni pljuč itd.