POLARNA OBMOČJA: ARKTIKA in ANTARKTIKA

Predstavitev na temo: "POLARNA OBMOČJA: ARKTIKA in ANTARKTIKA"— Zapis predstavitve:

1 POLARNA OBMOČJA: ARKTIKA in ANTARKTIKA

2 ANTARKTIKA ARKTIKA ARKTIKA ANTARKTIKA celina, obdana z morjem
morje, obdano s kontinenti hladnejše podnebje milejše podnebje ARKTIKA Antarktika in Arktika imata na 1. pogled veliko skupnih značilnosti, prvo je mrzlo podnebje, v podrobnostih pa se precej razlikujeta. Arktika je morje, obdano s kontinenti, Antarktika pa celina, obdana z morjem. It tega izhajajo vse druge razlike med njima. Osrednji del Arktike leži sredi morja, zato ima milejše podnebje kot Antarktika, saj se na Antarktiki zaradi kontinentalnosti in večje nadmorske višine bistveno bolj ohladi. ANTARKTIKA

3 NASTANEK LEDU NA OBEH POLIH
V geološki zgodovini se je površje in podnebje večkrat spreminjalo Ledene dobe: obdobja temperaturnega nižanja in poledenitve Ledeni pokrov na Antarktiki je začel nastajati pred 30 milijoni let NASTANEK LEDU NA OBEH POLIH V geološki zgodovini se je površje in podnebje večkrat spreminjalo Nastajale so ledene dobe: obdobja temperaturnega nižanja in poledenitve Ledeni pokrov na Antarktiki je začel nastajati pred 30 milijoni let.

4 ANTARKTIKA

5 NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
Je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj 5. največja celina na Zemlji Meri km2 Leži pod plastjo ledu in snega, ki dosega debelino do 4800 m Pod ledom: visoke gorske verige in globoke oceanske kotline, ki ležijo pod morsko gladino 30 milijonov km3 ledu  90 %vsega ledu  70% vse sladke vode Zaradi najnižjih temperature na zemlji (do – 90°C) ni stalnih prebivalcev NARAVNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI Je celina, ki obkroža Zemeljski južni tečaj 5. največja celina na Zemlji Meri km2 Leži pod plastjo ledu in snega, ki dosega debelino do 4800 m Pod ledom: visoke gorske verige in globoke oceanske kotline, ki ležijo pod morsko gladino 30 milijonov km3 ledu  90 %vsega ledu  70% vse sladke vode Zaradi najnižjih temperature na zemlji (do – 90°C) ni stalnih prebivalcev

6 Obseg Antarktike: okoliška morja vse do antarktične konvergence  pas, kjer se mrzle površinske vode z juga srečujejo s toplejšimi vodami Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana s severa Temperaturna razlika(4°C), morje postane bolj slano, spremeni barvo, močno se spremeni tudi sestava živih organizmov Obseg Antarktike pa ljudje enačijo z veliko ledeno celino, znanstveniki pa prištevajo tudi okoliška morja vse do antarktične konvergence  pas, kjer se mrzle površinske vode z juga srečujejo s toplejšimi vodami Antlantskega, Indijskega in Tihega oceana s severa. Temperaturna razlika znaša 4°C, morje postane bolj slano, spremeni barvo, močno se spremeni tudi sestava živih organizmov.

7 LEGA V Antarktiko (Velika Antarktika) Z Antarktiko (Mala Antarktika)
meji na Atlantski in Indijski ocean ob Tihem oceanu V osnovi je predkambrijski ščit mlajšega nastanka ima še nekaj aktivnih vulkanov LEGA Transarktično gorovje jo deli na 2 območji: V središču Antarktike leži na visoki ledeni in viharjem izpostavljeni planoti J tečaj – najjužnejša točka Najvišja gora: Vinsonov masiv(5140 m)

8 PODNEBJE Polarno podnebje
Velike razlike med obalo in celinsko notranjostjo Poleti: na obali okoli 0°C, notranjost od -20°C do -35°C Pozimi: na obali od -20°C do -30°C, notranjost od -40°C do -70°C Padavine v notranjosti le 50 mm, ob obali nekajkrat toliko Polarno podnebje Velike razlike med obalo in celinsko notranjostjo Poleti: na obali okoli 0°C, notranjost od -20°C do -35°C Pozimi: na obali od -20°C do -30°C, notranjost od -40°C do -70°C Padavine v notranjosti le 50 mm, ob obali nekajkrat toliko

9 ŽIVALSTVO Rastline in živali so se prilagodile neprijaznemu okolju
Na kopnem lahko preživijo le mikroskopsko majhni nevretenčarji V vodah okrog Antarktike veliko različnih živali Počasna rast (zaradi hladne vode) in neznatna smrtnost sta glavna vzroka za veliko številčnost nekaterih morskih živali 20 vrst kitov: mali glavač, vosasti kit, sinji kit, grbavec … ŽIVALSTVO Rastline in živali so se prilagodile neprijaznemu okolju Na kopnem lahko preživijo le mikroskopsko majhni nevretenčarji V vodah okrog Antarktike veliko različnih živali Počasna rast (zaradi hladne vode) in neznatna smrtnost sta glavna vzroka za veliko številčnost nekaterih morskih živali 20 vrst kitov: mali glavač, vosasti kit, sinji kit, grbavec …

10 Pingvini  Adelejin, cesarski pingvin
Svetleče kozice (do 5 cm veliki rakci), ki se hranijo s planktonom (krill) Tjulnji  Rakar Pingvini  Adelejin, cesarski pingvin Morske ptice  albatrosi, viharniki, čigre, galebi Hobotnice Manjše ribe Morski leopardi, skoraj izumrli so morski sloni pomemben člen prehranjevalne verige Svetleče kozice (do 5 cm veliki rakci), ki se hranijo s planktonom (krill) Tjulnji  Rakar Pingvini  Adelejin, cesarski pingvin Morske ptice  albatrosi, viharniki, čigre, galebi Hobotnice Manjše ribe Morski leopardi, skoraj izumrli so morski sloni

11 RASTLINSTVO Pod skalovjem, ki jih varuje pred ostrimi vetrovi: bakterije, alge, glivice, lišaji Vlažnejša, zavarovana območja: mahovi in jetrniki, Suha, izpostavljena območja: lišaji RASTLINSTVO Pod skalovjem, ki jih varuje pred ostrimi vetrovi: bakterije, alge, glivice, lišaji Važnejša, zavarovana območja: mahovi in jetrniki, Suha, izpostavljena območja: lišaji

12 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI
ODKRITJE CELINE IN PRVE ODPRAVE Antarktika je bila življenjski cilj številnih drznih raziskovalcev Osebe, ki je potrjeno 1. uzrla Antarktiko, ne moremo natančno določiti 3 posamezniki: Fabian von Bellingshausen, kapitan ruske carske mornarice Edward Bransfield kapitan britanske mornarice Nathaniel Palmer ameriški lovec na tjulnje 1820 ODKRITJE CELINE IN PRVE ODPRAVE Antarktika je bila življenjski cilj številnih drznih raziskovalcev. Osebe, ki je potrjeno 1. uzrla Antarktiko, ne moremo natančno določiti, vendar se lahko omejimo na 3 posameznike: Fabian von Bellingshausen, kapitan ruske carske mornarice Edward Bransfield, kapitan britanske mornarice Nathaniel Palmer, ameriški lovec na tjulenje

13 ANTARKTIKA DANES Organizacija Mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58
50 raziskovalnih postaj Namen sporazuma je - zavarovati Antarktiko in jo odpreti za raziskovanje Prepovedano odlaganje jedrskih odpadkov, preizkušanje jedrskega orožja Ledolomilci pa utirajo pot tovornim ladjam, ki dovažajo preskrbovalnim postajam nove zaloge, odvažajo pa nakopana bogastva in odpadke Turizem – tvegan zaradi bliskovitih sprememb vremena in izrednih razmer Pomembna je bila organizacija Mednarodnega geofizikalnega leta 1957/58, ko je 12 držav na Antarktiki ustanovilo več kot 50 raziskovalnih postaj  raziskovali potrese, gravitacijo, geomagnetizem, oceane, ledenike, vreme, kozmična sevanja Namen sporazuma je bil zavarovati Antarktiko in jo odpreti za raziskovanje Sporazum je prepovedoval odlaganje jedrskih odpadkov, preizkušanje jedrskega orožja in omejeval vojaške dejavnosti Ledolomilci pa utirajo pot tovornim ladjam, ki dovažajo preskrbovalnim postajam nove zaloge, odvažajo pa nakopana bogastva in odpadke. V zadnjih letih se je razvila tudi turistična dejavnost, ki pa je zaradi bliskovitih sprememb vremena in izrednih razmer še vedno zelo tvegana.

14 PREBIVALSTVO Najmanj 1000 ljudi
Številka se močno spreminja z letnimi časi, vendar celina nima stalnih prebivalcev Veliko raziskovalnih postaj Največja naselbina na Antarktiki je Ameriška raziskovalna postaja na Rossovem otoku ob McMurdovi ožini PREBIVALSTVO Najmanj 1000 ljudi Številka se močno spreminja z letnimi časi, vendar celina nima stalnih prebivalcev. Nekatere vlade na njej vzdržujejo stalne raziskovalne postaje, kjer proučujejo življenje na celini in značilnosti njenega podnebja. Ameriška raziskovalna postaja na Rossovem otoku ob McMurdovi ožini je največja naselbina na Antarktiki.

15 NARAVNA BOGASTVA Pod ledom se skrivajo rudna bogastva: Železova ruda
Premog Prevelikega izkopavanja ne dovolijo, saj bi to uničilo polarno okolje NARAVNA BOGASTVA Če ima Antarktika enako geološko zgodovino kot druge južne celine, se pod ledom gotovo skrivajo tudi podobna rudna bogastva: Železova ruda, premog. Kljub vsem predvidevanjem prevelikega izkopavanja ne dovolijo, saj bi leto uničilo občutljivo polarno okolje.

16 ZANIMIVOSTI L.1929 je Američan Richard E. Byrd prvič preletel južni tečaj Otrok z imenom Emilio Marcos de Palma, rojen 7. januarja 1978 je bil 1. človek, rojen na Antarktiki in obenem najjužneje rojeni človek v zgodovini Sredi 80ih let so odkrili, da se je ozonski plašč nad Antarktiko zredčil. Večanje luknje v ozonski plasti lahko močno vpliva ne samo na ekologijo Antarktike, temveč tudi na človeštvo vsega sveta ZANIMIVOSTI L.1929 je Američan Richard E. Byrd prvič preletel južni tečaj Otrok z imenom Emilio Marcos de Palma, rojen 7. januarja 1978 je bil 1. človek, rojen na Antarktiki in obenem najjužneje rojeni človek v zgodovini. Sredi 80ih let so odkrili, da se je ozonski plašč nad Antarktiko zredčil. Večanje luknje v ozonski plasti lahko močno vpliva ne samo na ekologijo Antarktike, temveč tudi na človeštvo vsega sveta.

17 ARKTIKA

18 Obdaja S zemeljski tečaj
Pokriva Arktični ocean, S Kanade, Aljasko, Grenlandijo, Evrazijo Ime je dobila iz grške besede αρκτος  ‘medved’ Omejujemo jo na območja severno od drevesne meje, ki sovpada z julijsko izotermo 10°C Prehod severnega iglastega gozdova v tundrsko rastlinstvo je postopen Nikdar ni bila pod neposredno politično upravo nobene države Med hladno vojno so ji ZDA in Sovjetska zveza posvečali pozornost, saj je prek nje vodila najkrajša pot med obema državama, po kateri bi lahko izvedli napad V 50. in 60. letih 20.st. so na njej preizkušali podmornice in drugo vojaško opremo Je območje, ki obdaja severni zemeljski tečaj. Pokriva Arktični ocean, S Kanade, Aljasko, Grenlandijo, Evrazijo Ime je dobila iz grške besede αρκτος - pomeni medved Arktiko omejujemo na območja severno od drevesne meje, ki sovpada z julijsko izotermo 10°C. Ta razmejitev ni ostra, saj severni iglasti gozdovi ne prehajajo v tundrsko rastlinstvo v neki jasni meji, ampak je prehod postopen. Nikdar ni bila pod neposredno politično upravo nobene države. Med hladno vojno so ji ZDA in Sovjetska zveza posvečali pozornost, saj je prek nje vodila najkrajša pot med obema državama, po kateri bi lahko izvedli napad. V 50. in 60. letih 20.st. so na njej preizkušali podmornice in drugo vojaško opremo.

19 Značilnosti površja in poledenitve:
Večino arktike sestavlja S ledeno morje + manjša morja (Beringovo) Kopno je razdeljeno med več držav, največji deli pripadajo Kanadi, Danski (Grenlandiji) in Rusiji Površje je večinoma plosko in nizko Gorato površje je značilno predvsem za V Grenlandijo in V dele Kanadskega arktičnega otočja Arktika se glede obsega poledenitve ne more primerjati s Antarktiko. Morje okoli S pola je sicer pokrito z ledenimi ploščami, ki pa so debele le nekaj metrov. (zaradi globalnega segrevanja ozračja je led na morju danes za polovico manjši kot pred 50imi leti) O res veliki kontinentalni poledenitvi lahko govorimo le na Grenlandiji, drugod gre le za gorsko poledenitev. Značilnosti površja in poledenitve: Večino arktike sestavlja S ledeno morje + manjša morja (Beringovo) Kopno je razdeljeno med več držav, največji deli pripadajo Kanadi, Danski (Grenlandiji) in Rusiji Površje je večinoma plosko in nizko. Gorato površje je značilno predvsem za V Grenlandijo in V dele Kanadskega arktičnega otočja. Arktika se glede obsega poledenitve ne more primerjati s Antarktiko. Morje okoli S pola je sicer pokrito z ledenimi ploščami, ki pa so debele le nekaj metrov. (zaradi globalnega segrevanja ozračja je led na morju danes za polovico manjši kot pred 50imi leti) O res veliki kontinentalni poledenitvi lahko govorimo le na Grenlandiji, drugod gre le za gorsko poledenitev.

20 PODNEBJE 2 podnebna tipa: Tundrsko Polarno
Poleti: nad morjem okoli 0°C, kopno okoli 15°C Vsa toplota, ki jo dajejo sončno obsevanje, toplejši zrak in dež, se takoj porabi za tajanje ledu Letno malo snega in dežja  mm Ločimo dva podnebna tipa - tundrsko in polarno. Zaradi vpliva morja ima v primerjavi z Antarktiko Arktika relativno milo podnebje, a z velikimi razlikami med posameznimi enotami. Poletne temperature nad morjem so okrog 0 °C, kopno pa se segreje tudi do 15 °C. V času zimske polarne noči so temperature v celinskih predelih globoko pod ničlo, v bližini morja pa so višje. Značilni so tudi močni vetrovi, ki so še posebej izraziti zaradi pomanjkanja drevja.

21 POLARNA NOČ IN DAN POLARNA NOČ POLARNI DAN
Nagnjenosti zemljine osi za 23,5°  na polih se izmenjujeta stalni dan in noč POLARNA NOČ Arktika obrnjena proč od Sonca  ves čas noč ali mrak. Takrat sonce en dan in eno noč ne vzide 11. november – 30. januar POLARNI DAN Arktika obrnjena proti Soncu. Sonce ne zaide, 1 dan in 1 noč ne spusti pod horizont 19. april – 23.avgustom Polarna noč in dan Zaradi nagnjenosti zemljine osi za 23,5 stopinj glede na ravnino krožnice se na njenih polih izmenjujeta stalni dan in noč. Pozimi, ko je Arktika obrnjena proč od Sonca, je znotraj arktičnega kroga nenehno noč ali mrak. Takrat sonce en dan in eno noč ne vzide. Obdobje noči se začne 11. novembra in traja vse do 30. januarja. Nasprotje polarni noči je polarni dan, takrat je Arktika obrnjena proti Soncu. To je obdobje ko Sonce ne zaide, takrat se sonce en dan in eno noč ne spusti pod horizont. Obdobje polarnega dneva traja med 19. aprilom in 23.avgustom.

22 ŽIVALSTVO KOPNO: MORJE: KOPNO: MORJE: Polarna lisica Polarni zajec
Severni medved (na robu izumrtja) Moškatno govedo (največja žival) Ptice selivke Severni jelen  Karibu Volk Rjavi in črni medved Poleti: žuželke, komarji, metulji, čmrlji MORJE: Ribe: slanik, losos, polenovka, navadni jezik, antarktični morski pes Tjulnji Kiti Mroži ŽIVALSTVO KOPNO: Polarna lisica Polarni zajec Severni medved (na robu izumrtja) Moškatno govedo (največja žival) Ptice selivke Severni jelen  Karibu Volk Rjavi in črni medved Poleti: žuželke, komarji, metulji, čmrlji MORJE: Ribe: slanik, losos, polenovka, navadni jezik, antarktični morski pes Tjulnji Kiti Mroži Pred mrazom jih varujejo debele plasti tolšče

23 RASTLINSTVO Razvilo le v tundri Stalno zamrznjena tla  permafrost
Poleti se zgornja plast tal odtali in omogoča rast: mahov lišajev travniškemu rastlinstvu nekaterim vrstam cvetnic pritlikavim grmičevjem Rastline se morajo prilagoditi na neugodne razmere Mehanizmi jih omogočajo preživetje kljub vetru in mrazu, sušnosti, a tudi preveliki vlagi, krajšemu vegetacijskemu času in s hranljivimi snovmi siromašnim tlom Uspevajo tudi različne vrste jagodičevja, plazeče se rastline in pritlikave breze RASTLINSTVO Razvilo le v tundri Stalno zamrznjena tla  permafrost Poleti se zgornja plast tal odtali in omogoča rast: mahov lišajev travniškemu rastlinstvu nekaterim vrstam cvetnic pritlikavim grmičevjem Rastline so priklenjene na svoje rastišče in v negostoljubnem zimskem poletju zato se morajo prilagoditi na neugodne razmere Mehanizmi jih omogočajo preživetje kljub vetru in mrazu, sušnosti, a tudi preveliki vlagi, krajšemu vegetacijskemu času in s hranljivimi snovmi siromašnim tlom Uspevajo tudi različne vrste jagodičevja, plazeče se rastline in pritlikave breze

24 PREBIVALSTVO Ukvarjajo z pašno živinorejo, lovom in ribolovom
Razlike med Evrazijo in S Ameriko EVRAZIJA Skrajni S: Laponci, različna sibirska ljudstva Značilna udomačitev severnega jelena Pašna živinorejo Številna ljudstva živijo na meji med tundrskim in zmerno hladnim podnebjem  sezonsko preseljevanje Kljub negostoljubnemu okolju tu živijo različna ljudstva. Ljudstva se zaradi neugodnih naravnih pogojev, onemogočajočih za poljedelstvo, ukvarjajo predvsem z pašno živinorejo, lovom in ribolovom. Pri tem so pomembne razlike med Evrazijo in S Ameriko EVRAZIJA Skrajni S: Laponci, različna sibirska ljudstva  značilna udomačitev severnega jelena, ukvarjajo se s pašno živinorejo- številna ljudstva živijo na meji med tundrskim in zmerno hladnim podnebjem in se sezonsko selijo iz enega pasu v drugega. S AMERIKA: Eskimi Odkar so v Arktiki začeli z izkoriščanjem naravnega bogastva, so staroselce marsikje preplavili priseljenci, saj so naftne in rudarske družbe potrebovale kvalificirano delovno silo, ki je med staroselci ni bilo. Priseljenci so prinesli moderen način življenja, tržno gospodarstvo, moderno opremo (motorne sani so zamenjale pasjo vprego), infekcijske bolezni (gripa, otroška paraliza, tuberkuloza) in nenazadnje alkohol, ki je eden največjih sovražnikov Eskimov ESKIMI: Delimo jih na Inuite in Jupike Razvili svojo kulturo Nekatere pripadnike teh ljudstev naziv ‘Eskim’ moti, saj so jim ga nadeli S Am. Indijanci z namenom žaljenja V njihovem jeziku beseda Eskim pomeni "jedci surovega mesa“ Rodnost na Arktiki omejujejo skrajno neugodne naravne razmere Eskimi so to vedeli že zdavnaj in so zato rojevanje nadzorovali Tako so ženske smele zanositi samo vsakih 28 mesecev. Občasno so izmed treh dojenčkov ženskega spola dva žrtvovali zaradi preživetja rodu. Moški so bili v manjšini, kajti žrtve so pobirali nesreče pri lovu, spori in majhne vojne med plemeni in z Indijanci, starimi sovražniki Inutov. Danes jih živi okoli

25 Izkoriščanje naravnega bogastva
S AMERIKA: Eskimi Izkoriščanje naravnega bogastva Prihod priseljencev, saj so naftne in rudarske družbe potrebovale kvalificirano delovno silo Priseljenci prinesli: moderen način življenja tržno gospodarstvo moderno opremo (motorne sani so zamenjale pasjo vprego) infekcijske bolezni (gripa, otroška paraliza, tuberkuloza) alkohol

26 ESKIMI: Inuiti in Jupiki Razvili svojo kulturo
Nekatere pripadnike teh ljudstev naziv ‘Eskim’ moti Nadzorovano rojevanje - ženske smele zanositi samo vsakih 28 mesecev. Enega izmed 3 dojenčkov ženskega spola so 2 žrtvovali Manjšina moških zaradi žrtev pri lovu, sporih in majhnih vojnah med plemeni in z Indijanci Danes jih živi okoli V njihovem jeziku beseda Eskim pomeni "jedci surovega mesa“

27 GOSPODARSKI POMEN Arktika ima veliko naravnih bogastev, vendar je njihova izraba povezana z izjemnimi stroški S Aljaske, SZ Sibirije: nafta, zemeljski plin, do katerih je bilo potrebno zgraditi naftovode in plinovode V Rusiji so kljub težkim razmeram na skrajnem S nastala rudarska in industrijska mesta: izkoriščajo barvne in dragocene kovine Ribolov, lov na morske sesalce, lov na kožuhovinarje Turizem v obliki križarjenj Arktika ima veliko naravnih bogastev, vendar je njihova izraba povezana z izjemnimi stroški S Aljaske, SZ Sibirije: nafta, zemeljski plin, do katerih je bilo potrebno zgraditi naftovode in plinovode V Rusiji so kljub težkim razmeram na skrajnem S nastala rudarska in industrijska mesta: izkoriščajo barvne in dragocene kovine Ribolov, lov na morske sesalce, lov na kožuhovinarje. Turizem v obliki križarjenj.

28 VIRI: PISNI: INTERNETNI: Severna in vzhodna Evropa, Arktika
Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika Učbenik za geografijo INTERNETNI: c