Občina Škofja Loka Vodilni partner

Predstavitev na temo: "Občina Škofja Loka Vodilni partner"— Zapis predstavitve:

1 Občina Škofja Loka Vodilni partner
USTVARJALNO ZNANJE VZAJEMNA DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ IN REGIJ ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Alenka Avberšek, Izvršna direktorica za zakonodajo in politike, GZS

2 USTVARJALNO ZNANJE - VZAJEMNA DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ IN REGIJ ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ - Zakaj takšen naslov ? Trajnostni razvoj in vzajemna družbena odgovornost Družbena odgovornost Za kaj, za koga, čemu? Razumemo enako? Družbena odgovornost podjetij Kako jo razumejo v podjetjih ? Kako GZS? Kako Združenje evropskih gospodarskih zbornic? Kako jo razume Evropska komisija ? Kako jo opredeljuje teorija? O čem konkretno govorimo ? Kje se srečata DO podjetij in DO regije? Ustvarjalno znanje za trajnostni razvoj – odgovornost podjetja, regije, države

3 Medgeneracijska obveza Potrošnja Profit, Produktivnost
Trajnostni razvoj1: Trije stebri trajnostnega razvoja - za odzivnost in uravnoteženost medgeneracijskih ciljev Okolje Pogoji bivanja Medgeneracijska obveza Družbeni, politični sistemi - Prevlada ali uravnoteženost kapitala in sociale Nujnost odziva družbe Strategije orodja, politike, zakonodaja Zaprtost - odprtost družb Informacijska družba, družba znanja – mobilnost znanja, kadrov, idej Globalizacija in globalni vplivi Vpliv in pomen etike, vrednot, znanja, kulture na odnos kapitala do družbe, okolja Človek sociala Pogoji dela, življenja Odnosi v družbi Ekonomija Proizvodi, storitve Potrošnja Profit, Produktivnost Napetosti, nemiri Krize Podnebne spremembe

4 Trajnostni razvoj2: Kako se odziva Evropska unija
Okolje Pogoji bivanja Medgeneracijska obveza ??? Okolje Pogoji bivanja Medgeneracijska obveza Človek sociala Pogoji dela, življenja Odnosi v družbi Ekonomija Proizvodi, storitve Profit, potrošnja Ekonomija Proizvodi, storitve Profit, potrošnja Manj ciljev Človek sociala Delovna mesta pogoji dela Na znanju temelječa družba Na znanju temelječa družba Vodenje in odgovornost navzdol, prilagojenost razmeram v članicah NEREALIZACIJA CILJEV Lisbonska strategija I Lisbonska strategija II, zavezanost in prilagodljivost EU 25

5 Trajnostni razvoj 3: Različne strategije globalnih regij
Okolje Pogoji bivanja Medgeneracijska zaveza do narave Ekonomija Interes kapitala Profit, globalni prodor >>potrošnja Okolje Pogoji bivanja Medgeneracijski odnos do narave Ekonomija Proizvodi, storitve Profit, potrošnja Na znanju temelječa družba Znanje, podjetnost Človek sociala Pogoji dela, življenja Odnosi v družbi Človek sociala Delovna mesta, pogoji dela NEKONKURENČNOST Strošek dela, zdravja Strošek okolja REALIZACIJA CILJEV Lisbonska strategija I AZIJA, ZDA

6 Trajnostni razvoj 4: Trajnostni razvoj in globalizacija
Okolje Pogoji bivanja Medgeneracijski odnos do narave Prevlada multinacionalega kapitala – globalni vpliv Mobilnost informacij, znanja, kapitala in ljudi Vpliv multinacionalega kapitala ??? Človek sociala Delovna mesta, pogoji dela Multidiciplinarno znanje, podjetnost, ustvarjalnost

7 Medgeneracijski odnos do narave
Trajnostni razvoj 5: Strategija razvoja Slovenije – nedoseganje Lisbonskih ciljev Nedoseganje ekonomskih ciljev – konjunktura – ne na račun prestrukturiranja -vpliv na izhod iz krize BDP/preb. - 92% EU Produktivnost dela- BDP /zaposlenega €, 84% po kupni moči EU Tehnološko zahtevne dejavnosti 56% EU nizek delež Hi-tech izvoza Intenzivnost dela največja v EU, Neučinkovitost povezovanja znanja in gospodarstva – neaplikativnsot znanja Nedoseganje dejavnikov družbe znanja EU primat po vključenosti v terciarno izobraževanje (delež mladih let SLO 45%, EU 28%) Struktura vpisa povzroča strukturna neskladja – deficitarnost tehničnega kadra EU primat po neučinkovitosti študija (dolžina študija 6,8 let), število diplomantov naravosl. - tehn.smeri na 1000 preb – SLO ,8, EU (2006) 13 Nedoseganje okoljskih ciljev CO2 emisije (vpliv prometa) Delež porabe OVE- stanje se slabša Delež proizvodnje OVE proizvodnje Spodbujanje rabe URE in OVE slabo Doseganje ciljev kakovosti življenja in blaginje Okolje Pogoji bivanja Medgeneracijski odnos do narave Ekonomija Proizvodi, str-Profit, potrošnja Človek sociala Delovna mesta pogoji dela, socialna država Na znanju temelječa družba ?? Slovenija – SRS - nerealizacija ciljev

8 Globalizacija zahteva globalni način gospodarjenja
Za za doseganje izvoza in razvijanja podjetništva nujna sposobnost gospodarjenja na globalnih trgih zahteva usposobljene, ustvarjalne kadre in kapital Ustvariti doma ali uvoziti ? Prednosti več kapitala in kakovostne delovne sile v državi, v regiji za gospodarstvo Računamo, da bo treba najsposobnejše strokovnjake in najcenejši in najugodnejši kapital za gospodarsko rast iskati in pridobiti zunaj regije in zunaj države? Enako vstop tujega kapitala? Dobre in slabe prakse tujega kapitala v Sloveniji vstop tujega kapitala zgolj zaradi cenene delovne sile nima dolgoročnih perspektiv – hitro pride in hitro gre. Z vidika nujne internacionalizacije podjetij, regij pomembno čezmejno, mednarodno, globalno povezovanje tudi z dejavnostmi, ki niso neposredno gospodarskega značaja. Kultura, šport, mednarodni stiki, dobra podlaga za bolj internacionalni način delovanja gospodarstva, ki hkrati goji ustvarjalnost in teamsko, multidisciplinarno delo.

9 DRUŽBA ZNANJA – GLOBALIZACIJA - neprestane spremembe – odgovornost za učinke do družbe
Posamezniki, gospodarstvo in širša družba »morajo v bit svoje strukture vgraditi upravljanje sprememb. “Organizacije morajo vse bolj načrtovati opustitve, ne pa se truditi za podaljševanje življenja uspešnemu izdelku, politiki ali praksi” Tako sodobne organizacije nenehno prevračajo, deorganizirajo in destabilizirajo skupnost. Imajo družbeno moč, ko se odločajo o zaposlenih, o delovnem času, o lokacijah tovarn, o cenah, itd. Pojavlja se napetost, ki izhaja iz potrebe organizacije po avtonomnosti in družbenega interesa za skupno dobro. DRUŽBENA ODGOVORNOST zadeva vse člane družbe

10 Vzajemna družbena odgovornost
Sistem spodbujanja mehanizmov širše družbene odgovornosti skupen cilj civilne družbe, poslovne skupnosti (podjetij) in odločevalcev (nacionalne ter regionalnih in lokalnih oblasti), za vzpostavljanja mehanizmov, ki vodijo k skupnim vrednotam za doseganje trajnostnega razvoja in konkurenčnost gospodarstva in širše družbe. Družbena odgovornost na ravni podjetij iskanje ustreznih poti za vgraditev koncepta družbene odgovornosti v obstoječe ali nastajajoče poslovne (tržne), okoljske, socialne in druge strategije podjetja učinkovito komuniciranje o izvajanju aktivnosti. Družbena odgovornost odločevalcev na lokalnih in regionalnih ravneh učinkovitost odločanja o specifičnih skupnih potrebah in interesih zdravstva, izobraževanja, varstva okolja, urejanja prostora, širšega poslovnega okolja, odprtosti regije do mednarodnega okolja, vabljivosti za tuje kadre in kapital pogojih za izvajanje DO podjetij Za bodoči razvoj države, regije je ključno, da regionalne, lokalne oblasti zagotovijo pogoje, s katerimi bo pritegnila k vstopu ali zadržala čim večje število najzahtevnejših tehnologij in najkakovostnejše delovno sile in da hkrati na svojem območju ustvarila bazen delovne sile, ki je sposobna sodelovati v učinkovitem (regionalnem) razvoju.

11 Družbena odgovornost podjetij (DOP) - 1
Izpolnjevanje obveznosti podjetij za izboljševanje družbenega okolja in občasnih donacijah v dobrodelne namene; Družbena odzivnosti podjetij na zunanje družbene pritiske in vse večjo skrb za okolje. Najboljša, poslovno nadpovprečno uspešna podjetja - načrtovan, proaktiven sestavni del poslovne politike, ker jim družbeno odgovorno obnašanje veča dodano vrednost na dolgi rok. Močnejša kot so podjetja, bolj so odgovorna za aktivnosti, s katerimi vplivajo na lokalne in druge skupnosti ter naravno okolje, v katerem delujejo. Najmanj - odsotnost konfliktnih odnosov med podjetjem in okoljem, v katerem deluje.

12 Družbena odgovornost podjetij (DOP) - 2
Družbeno odgovorno podjetje bo povečalo vrednost za delničarje, če uporabi ustvarjalne spodbude za dobro počutje zaposlenih, če tesno sodeluje z dobavitelji in goji njihovo zvestobo, če dobro pozna svoje kupce in se trudi izpolnjevati njihove potrebe, če ima odgovoren odnos do okolja in če ima v skupnosti sloves dobrega soseda. Prva odgovornost podjetja so gospodarski rezultati. Brez tega temelja podjetje ne more biti dober delodajalec, dober državljan, dober sosed.

13 Družbena odgovornost podjetij – kako jo razumejo SLO podjetja v času krize in v normalnih razmerah?
Kriza in recesija - razvoj nazaduje izpolnjevanje zakonskih obveznosti do zaposlenih in realne možnosti upoštevanja načel etike, vrednot za izpolnjevanje pričakovanj zaposlenih, dobaviteljev in ostalih deležnikov podjetij. odklonilen donos vsi deležniki - zaposleni, dobavitelji, širša skupnost, delničarji. Normalno stanje Prostovoljen koncept sodobnega podjetniškega upravljanja - vse močnejše zavedanje o pomenu urejenega proizvodnega procesa odnosov z zaposlenimi, ki spodbujajo njihovo zaupanje v vodstvo podjetja in jih motivirajo za delo. korektnih odnosov s poslovnimi partnerji, odgovornega odnosa do ožjega in širšega okolja, o pomenu razvoja socialnega kapitala v prostoru za bolj učinkovito in uspešno delovno okolje, nagrajevanje inovativnosti, spodbujanje vseh vrst izobraževanj (splošna in specifična), delitve in prenosa znanja na okolje (donacije znanj in izkušenj), spodbujanje dela na daljavo, pomena štipendiranja in praktičnega dela Aktivna komunikacija z okoljem (sponzorstva šport, kultura..). nadpovprečna vključenost - občasne donacije, sponzorstva, nepovezane s strategijo. odgovoren odnos do okolja,

14 DOP / CSR – EK, EChambre, GZS
Komisija evropskih skupnosti Company Social Responsibility - CSR - koncept, po katerem podjetja »na prostovoljni podlagi integrirajo skrb na družbenem in okoljskem področju v okviru svojega dnevnega poslovanja in v interakciji s svojimi deležniki Združenje Evropskih zbornic in GZS izrecen poudarek prostovoljnosti preko CSR podjetja ne morejo popravljati napak države na področju družbenega in državnega okolja CSR vključuje standarde družbene odgovornosti SA 8000,ISO 9001/ISO14001, splošno deklaracijo o človekovih pravicah in Konvencijo IZN o pravicah otroka. GZS - del celovitega obvladovanja kakovosti - pristop k vodenju podjetja in razvoju poslovne etike s ciljem doseganja dolgoročnih in uravnoteženih koristi lastnikov, managerjev, zaposlenih in potrošnikov, pa tudi pozitiven vpliv podjetja na družbeno in naravno okolje.

15 Prepletanje družbene odgovornosti podjetij in regij (države)
Del. mesto Trg Skupnost Okolje Vodenje Zdravje, varnost Pravice porabnikov Partnerski projekti z lokalnimi /regionalnimi izobraževalnimi, športnimi, zdravstvenimi ustanovami za skupne projekte itd. tehnična pomoč za vodenje projektov Izpolnjev. zakonskih zahtev Transpar. poslovanje Družinam prijazni pristopi zaposlovanje z upoštevanjem posebnosti lokalnega/regionalnega okolja, Poštena cenovna politika Prostovoljno delo Ravnanje z odpadki Spoštovanje zak. obvez Izobraževanje., usposabljanje. Celovito označevanje izdelkov Participacija pri odločanju Učinkovita raba energije Upravljanje s tveganji Sodelovanje pri odločanju Najemanje lokalnih virov Sponzorstva, donacije Zmanjševanje emisij Družbeno odgovorne naložbe Plačni sistemi, nagrajevanje Odnos do dobaviteljev Upravljanje javnih tem pomoč lokalnim/regionalnim oblastem (vodenje projektov, sodelovanje v strokovnih svetih) itd. Recikliranje Vključev. déležnikov

16 Družbena odgovornost odločevavcev v regiji, državi
Oblikovanje poslovnega in družbenega okolja, pogojev in razširjanja kulture družbene odgovornosti v skupnosti, povezovanje javnosti, odločevalcev in podjetij (strokovni, razvojni sveti, itd) sodelovanje pri vzpostavljanju partnerstev med različnimi organizacijami v regiji (javno-zasebna partnerstva itd.), projekti na področju izobraževanja (programski sveti za prenovo študijskih programov in povezovanje strokovnjakov iz gospodarstva v terciarnem izobraževanju, projekti za vseživljenjsko učenje; skupna zgodnja promocija deficitarnih poklicev, itd.. ….) zdravja, družinam prijaznih podjetij in institucij, projekti za povezovanje dobaviteljskih verig, varstva okolja, prostorskega načrtovanja, učinkovite rabe energije skupni razvojni projekti na področju RR vzpostavljanje minimalnih standardov družbene odgovornosti v regiji, upoštevajoč specifične potrebe in interese njenih prebivalcev, spodbujanje in podpora (vsebinska, organizacijska, finančna itd.) drugim organizacijam pri načrtovanju in izvajanju družbeno odgovornih aktivnosti, spodbujanje delovanja kulturnih, športnih aktivnosti vzpostavljanje ustreznega zgleda z lastnim, družbeno odgovornim ravnanjem na različnih področjih.

17 Konkurenčnost družbene infrastrukture – odprava zaprtosti regije
Odgovornost države in regije za uspešen gospodarski in regionalni razvoj. Ključen pomen učinkovitega, mednarodno primerljivega razvoja lokalnega (širše regionalnega) šolstva za (regionalni) razvoj Lokalno šolstvo ne more biti podvrženo lokalnim kriterijem, od vsega začetka mora biti podrejeno svetovnim kriterijem izobraževanja. Pomen vstop partnerjev iz gospodarstva in negospodarstva, ki so sposobni zagotavljati ta tip izobraževanja. Dolgoročni pogoji: razvojem ustreznega izobraževalnega sistema, vzpostavljanje sodobnega komunalnega sistema Nudenje dejavnosti, ki zagotavljajo prebivalstvu v regiji najvišji življenjski standard. Čim bolj lokalna skupnost odpravlja ovire tako za kapital kot za delovno silo, tem bolj ugodno je to za njen razvoj.

18 Kako regija/država deluje družbeno odgovorno ?
Da je za globalno konkurenčnost regije učinkovito organizirana, da spodbuja aktivnosti mednarodnega povezovanja (ljudje razumejo tuj jezik, sprejemajo tuje kulture, tuje strokovnjake, tuj kapital) Za oblikovanje, ohranjanje ustreznega bazena podjetnikov in usposobljene delovne sile, ki privablja tuj kapital za investicije v Hi tech produkcijo Zagotavlja ustrezno družbeno, storitveno, trgovinsko, komunalno, prometno, IKT, … infrastrukturo Sodobna in učinkovita regionalna, lokalna oblast, ki razume in vključuje ustvarjalnost znanja v odločanje in izvajanje politik, je pogoj uspešnega (regionalnega) razvoja. Glede na najvišji položaj, ki ga ima v družbi država navzdol do lokalnih skupnost, je temu primerna tudi odgovornost za strateško razmišljanje in oblikovanje politik, ki omogočajo stabilno poslovno okolje za trajnostno naravnana podjetja in srečne državljane.

19 Vzajemna odgovornost in koristi regije in gospodarstva ?
Učinkovito organizirana regionalna in lokalna skupnost in oblast, ki zna in je sposobna zagotoviti ali pritegniti visoko usposobljen in ustvarjalen človeški kapital - pogoj za učinkovit kapital v regiji Hkrati je to pogoj, da bo lahko lokalna skupnost razvijala tiste infrastrukturne in komunalne dejavnosti, ki z vidika skupnosti zagotavljajo njeno visoko razvitost. Čim več bo regija/država nudila gospodarstvu, tem več bo od njega tudi imela.

20 Ustvarjalno znanje – intenzivnost dela in pričakovano blagostanje
Raven dosežene produktivnosti ne zadošča za dvig povprečne plače, s katero bi se približali EU povprečju. Preko zaposlenih v preko - produktivnost nižja ali enaka EUR BDV /zaposlenega. Z vidika življenjskih stroškov plače prenizke za preživetje, previsoke v konkurenčni tekmi z državami, proizvajalkami nizko cenovnih proizvodov za široko potrošnjo. Nujnost prehoda v družbo znanja - ustvariti in pritegniti ustvarjalno znanje za trajnostni razvoj

21 Občina Škofja Loka Vodilni partner
Soodvisnost izobrazbene strukture, produktivnosti in stopnje razvojne tehnološke intenzivnosti kako je kaj na shemi Slovenija Alenka Avberšek, USTVARJALNO ZNANJE – VZAJEMNA DRUŽBENA ODGOVORNOST PODJETIJ IN REGIJ ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ,

22 Ustvarjalno znanje – intenzivnost dela in pričakovano blagostanje
Družba znanja – tretja razvojna stopnja Temelj družbe sposobna in uspešna podjetja in druge institucije proizvodi in storitve postajajo vse bolj kompleksni, podjetja so sposobna prevzeti in tudi nadgraditi tujo tehnologijo, organizacijo in trženje država iz uvoznika znanja in tehnologije postane vedno bolj avtonomen inovator oziroma generator znanja v nekaterih vodilnih gospodarskih sektorjih oziroma globalnih tržnih nišah. V temeljih spremeniti odnos do znanja, temeljita preobrazba izobraževalnega sistema in vzgoje vseh generacij vlagati v znanje in njegovo učinkovito in gospodarno rabo. vlagati v inovativno, ustvarjalno klimo v družbi.

23 Ustvarjalno znanje – vzajemna odgovornost podjetja- pomen regije/države
Velik pomen sinergij , sodelovanja države/regije in podjetij za usposobljen kader, posebej na področju naravoslovja in tehnike, Motivacija mladih spodbujanja vzvodov za mednarodno mobilnost Spodbujanje interdisciplinarnih znanj, ki kombinirajo poznavanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij in inženirskih znanj s sodobnimi organizacijskimi in managerskimi znanji ter veščinami Odgovori na vprašanja: kako narediti izobraževalni sistem bolj odprt (interno, iz/z gospodarstvom, med fakultetami, mednarodno), bolj tekmovalen (za asistentska, docentska mesta, med univerzami, med članicami univerze; za študente, da imajo realno alternativo, kje in kaj bodo študirali; bolj podjeten (izboljšati sodelovanje z gospodarstvom na interesnih, tržnih osnovah, odpraviti ovire za pridobitno dejavnost v poštenih konkurenčnih okvirih, spodbujati nastajanje gospodarskih družb na robu javnih ustanov..) družbeno bolj učinkovit (skrajšati čas študija, odpraviti razloge predolgega študija, kako stimulativno vključevati in zaposlovati mlade raziskovalce) Kako avtonomijo sistema položiti v roke najboljšim profesorjem, raziskovalcem, študentom?

24 Lisbonska strategija I. in II.
LS I. Do leta 2010 postati najbolj konkurenčno, na znanju temelječe dinamično gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo. Z dopolnitvami na področju raziskav in razvoja ter okolja je strategija postala celostna strategija razvoja Evropske unije. LS II. usmerjena na manj ciljev, s poudarkom na višji in stabilni gospodarski rasti in ustvarjanju več in bolj kakovostnih delovnih mest (kategorija trajnostnega razvoja je izpuščena),

25 Strategija razvoja Slovenije
Povečanje konkurenčnosti ob upoštevanju treh stebrov trajnostnega razvoja - štirje temeljni razvojni cilji: gospodarski razvojni cilj – v desetih letih doseči povprečno raven ekonomske razvitosti Evropske unije; družbeni razvojni cilj – izboljšati kakovost življenja in blaginjo; medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj – uveljavljati načela trajnosti na vseh področjih razvoja, vključno s trajnim obnavljanjem prebivalstva; razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju – postati v svetu prepoznavna in ugledna država.

26 Alenka Avberšek Izvršna direktorica za zakonodajo in politike
                          Gospodarska zbornica Slovenije Center za lobiranje Dimičeva 13, 1504 Ljubljana T:  424 F: E: ____________________________________________________ Hvala za posluh!