5. DNEVI MEDIACIJ 2013 Portorož, 30/31 maj 2013,

Predstavitev na temo: "5. DNEVI MEDIACIJ 2013 Portorož, 30/31 maj 2013,"— Zapis predstavitve:

1 5. DNEVI MEDIACIJ 2013 Portorož, 30/31 maj 2013,
sekcija 3: DRUŽINSKA MEDIACIJA PRIPRAVA SPORAZUMA KOT ZAKLJUČKA DRUŽINSKE MEDIACIJE prispevek: Irena Kosovel

2 NORMATIVNI OKVIR UREJANJA DRUŽINSKE MEDIACIJE
NORMATIVNI OKVIR UREJANJA DRUŽINSKE MEDIACIJE Direktiva 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah Priporočila Sveta Evrope o družinski mediaciji , ki se nanašajo na opredeljevanje namena mediacije, postopka mediacije, statusa sporazuma, ki ga stranke dosežejo v mediaciji, razmerja med mediacijo in formalno- pravnim družinskim postopkom ter na promocijo mediacije. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Uradni list RS št. 56/08) Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS št. 97/09) Omeniti velja še Družinski zakonik, ki je bil sicer z močjo referendumske odločitve odpravljen, a je uredil družinsko mediacijo upoštevaje smernice Sveta Evrope in prakso držav, ki že imajo bogate izkušnje z družinsko mediacijo.

3 PRIPOROČILA SVETA EVROPE O DRUŽINSKI MEDIACIJI-1
PRIPOROČILA SVETA EVROPE O DRUŽINSKI MEDIACIJI-1 Državam članicam priporočajo zlasti da: si prizadevajo s postopki kot je mediacija sporazumno razreševati sodne spore, ki se tičejo otrok, načeloma pa mediacija ne sme biti obvezna. lahko zagotovlja mediacijo preko zasebnih ali javnih ustanov, mora pa zagotoviti ustrezno izbiro in usposabljanje mediatorjev ter spoštovanje standardov za delo. da mora biti mediator nepristranski in do izida mediacije neopredeljen, upoštevati mora stališča obeh strank in jima v postopku zagotoviti enak položaj, ne sme imeti pristojnosti, zaradi katerih bi lahko strankam vsiljeval rešitve, članom družine pa mora biti zagotovljena zasebnost. da podatkov, ki jih udeleženci izvedo v postopku, ne smejo uporabljati v formalnih družinsko- pravnih postopkih, razen če gre za zaščito ogroženega otroka ali voljo strank.

4 PRIPOROČILA SVETA EVROPE O DRUŽINSKI MEDIACIJI-2
PRIPOROČILA SVETA EVROPE O DRUŽINSKI MEDIACIJI-2 Da mora mediator ves čas postopka spoštovati načelo največje koristi otroka, tudi z možnostjo vključitve otroka v postopek, če je to primerno glede na otrokovo starost in zrelost. Da nudi mediator strankam pravne informacije, ne sme pa jim pravno svetovati. Da omogočijo, da organi, pristojni za reševanje družinsko- pravnih sporov, zapišejo v mediaciji doseženi sporazum v obliki formalne odločbe. priznajo mediaciji avtonomijo in jo izvajajo pred, med ali tudi po pravnih postopkih. Zaradi mediacije naj omogočijo prekinitev pravnih postopkov,razen za izrekanje začasnih odredb za zaščito udeleženih ali njihovih postopkov.

5 KAJ JE DRUŽINSKA MEDIACIJA?
KAJ JE DRUŽINSKA MEDIACIJA? Splošna opredelitev mediacije velja tudi za družinsko mediacijo.To je postopek, v katerem stranke prostovoljno, s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora,ki izvira iz pogodbenega ali drugega pravnega razmerja ali je z njim povezan. Pri družinski mediaciji gre za mediacijo v družinskih sporih med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema ali med starši in otroki oz. osebami, ki imajo po zakonu obveznosti in pravice v razmerju do otroka. Rešujejo se spori iz njihovih medsebojnih osebnih razmerij in tistih premoženjskih razmerij, ki so posledica razpada zakonske ali zunajzakonske zveze. Med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema se rešujejo spori: o medsebojnem preživljanju, o obsegu, deležih in načinu delitve skupnega premoženja in o prevzemu najemnega razmerja.  Med starši oz. tretjimi osebami in otroki se rešujejo spori o varstvu in vzgoji otrok, o stikih otroka s starši ali tretjimi osebami, o preživnini.

6 ARGUMENTI ZA DRUŽINSKO MEDIACIJO
ARGUMENTI ZA DRUŽINSKO MEDIACIJO Družinska mediacija izboljšuje odnose v družini in postavlja temelje za boljše sodelovanje partnerjev med seboj in z otroki tudi po razpadu njune zveze, otrokom pa daje vzor, da je mogoče urejati odnose konstruktivno tudi po razhodu staršev.   Pozitivni učinki družinske mediacije so zlasti : Zmanjševanje obračunavanja partnerjev med seboj in z otroci. Starše spodbudi k večji odgovornosti in skrbi za otroke tudi po razhodu. Zmanjšujejo se pritiski staršev na otroke. Posledice prenehanja partnerske zveze se lahko celostno razrešijo, upoštevaje konkretne življenjske okoliščine partnerjev in otrok. Zmanjša se čas in stroški, potrebni za ureditev odnosov in družinsko-pravnih razmerij po razhodu. Spodbuja k odločanju za sporazumno razvezo in prostovoljno izvrševanje sodnih odločb. Zagotavlja nadaljevanje stikov med starši in otroki tudi po razhodu, jača povezanost med starši in otroki in izboljšuje njihove odnose. Itd. Po podatkih okrožnega sodišča v Ljubljani se za družinsko mediacijo odloči okoli 30 % partnerjev , ki so vložili tožbo za razvezo oz. določitev stikov, preživnine in vzgoje ter varstva otrok in beleži 70 % uspešnost

7 KAJ ŠE MORAMO VEDETI O DRUŽINSKI MEDIACIJI-1
KAJ ŠE MORAMO VEDETI O DRUŽINSKI MEDIACIJI-1  1. čustvena prizadetost strank Stranke v družinski mediaciji so praviloma v hudi čustveni stiski, ne glede na to kdo od partnerjev je neposredno sprožil razhod. Gre za eno najtežjih življenjskih obdobjih za vse družinske člane. Neuspela zveza je izguba za oba partnerja, ob tem je tisti od partnerjev, ki je bil postavljen pred dejstvo zapustitve, dodatno čustveno ranjen (zapustitve, nevestobe,..), počuti se razvrednotenega in ponižanega. Porajajo se občutki jeze, zamere, sovraštva, maščevalnosti. V takšnem negativnem čustvovanu so še posebej na udaru otroci. V takšnem vzdušju je mediacija še posebej otežena, zato je nujno dodatno angažiranje mediatorja, da stranki pripravi do konstruktivnega sodelovanja. Partnerja sta sama globoko ranjena in prizadeta, zato jima je težko razmišljati o koristih otrok, ni nujno, da so interesi enaki npr. otroci stike potrebujejo, razhajajoči partnerji pa bi se jim raje izognili, itd. 2. komediator Prav zaradi zahtevnega čustvenega razpoloženja strank v družinski mediaciji na eni strani in zaščite največje koristi otrok na drugi strani, se v družinski mediaciji prakticira sodelovanje komediatorja, praviloma s psiho-socialnimi znanji.

8 KAJ ŠE MORAMO VEDETI O DRUŽINSKI MEDIACIJI- 2
KAJ ŠE MORAMO VEDETI O DRUŽINSKI MEDIACIJI- 2 3. prepletenost dejavnikov Čustvena obremenjenost partnerjev zamegljuje njihova prava stališča, interese ter njihova druga ravnanja in odločitve, zato mora mediator še posebno pozorno in potrpežljivo raziskati prave interese in motive strank, da bo laže razumel posamezna ravnanja strank in se ustrezno odzival. 4. celovito reševanje situacije zaradi specifičnih situacij v družinski mediaciji je razreševanje spornih vprašanj uspešnejše, če se rešuje konflikt celostno, saj se praviloma rešitve posamičnih vprašanj med seboj soodvisne, npr. ali bo starš lahko prispeval zahtevano preživnino, je odvisno tudi od tega, kako bo razrešil stanovanjsko vprašanje, to pa je odvisno od delitve skupnega premoženja itd. Pomembno je vedeti, da formalno pravna rešitev včasih sploh ni operativna in torej v praksi ne rešuje problema. 5. vinjeta

9 ZAŠČITA OTROKOVIH INTERESOV 1 - načelo največje koristi otroka
ZAŠČITA OTROKOVIH INTERESOV 1 - načelo največje koristi otroka spoštovanje načela največje koristi otroka je vodilno načelo, ki ga je sprejela večina držav pri odločanju o družinsko-pravnih zadevah To načela uvaja konvencija ZN o otrokovih pravicah, ki govori, da mora biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroci, ki jih vodi ali država ali zasebne ustanove, sodišča , upravni ali zakonodajni organi, glavno vodilo otrokove koristi Gre za ohlapen pravni termin, ki dopušča diskrecijsko pravico v vsakokratnem primeru, to je prosto presojanje, kaj je v otrokovo največjo korist. Nekatere države so zato sprejele smernice o tem, kaj se v konkretnih razmerah šteje za največjo otrokovo korist.

10 ZAŠČITA OTROKOVIH INTERESOV 2
ZAŠČITA OTROKOVIH INTERESOV 2 Nekatera dejstva, pomembna za presojanje največje otrokove koristi pri odločanju o vzgoji in varstvu otroka : Otrok se ne zaveda bioloških vezi, pač pa je čustveno navezan na osebo, ki zanj skrbi. Oseba , ki ji je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo ne sme onemogočati stikov otroka z osebami, na katere je čustveno navezan. Tudi po razpadu družine, si je treba prizadevati da ostanejo bratje in sestre skupaj, če so čustveno navezani drug na drugega. Oseba, ki ji je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, mora biti pripravljena zagotoviti ustrezno vzgojo in varstvo in poskrbeti za morebitne poseben potrebe otroka. Biti mora ustreznega psihofizičnega zdravja. Pomembno je kakšne načrte za prihodnost ima oseba z otrokom, saj mora težiti k čim manj spremembam v okolju in iskati rešitve, ki bodo za otroka najmanj slabe. Mediator je dolžan ves čas mediacije skrbeti za spoštovanje tega načela in na to opozarjati tudi starše, da jim je to v ospredju. Če starša ponujata rešitev, ki ni v največjo korist otroka, jih mora mediator na to opozoriti, ali celo od mediacije odstopiti. Mediator mora opozoriti starše, da bo to okoliščino preveril tudi sodnik, ki dogovora ne bo potrdil, če bo kršeno načelo največje otrokove koristi.

11 ZAŠČITA OTROKOVIH INTERESOV 3- vključitev v mediacijo
ZAŠČITA OTROKOVIH INTERESOV 3- vključitev v mediacijo Tako konvencija ZN o otrokovih pravicah kot tudi EU konvencija o uresničevanju otrokovih pravic predvidevata pravico otroka do svobodnega izražanja svojega mnenja v vseh zadevah, ki se tičejo njega samega in pravico sodelovanja v postopku s pravico biti zaslišan, če je otrok sposoben razumeti pomen dogajanja in posledice svoje odločitve. Tudi naš ZPP ima določbo, ki zavezuje sodišče, da mora, ko odloča o vzgoji in varstvu in stikih, v postopek vključiti otroka, če je ta sposoben razumeti pomen postopka in posledice njegove odločitve. Otroka mora na primeren način obvestiti o postopku in ga poučiti, da ima možnost povedati svoje mnenje. Otroka se v mediacijo vključi, če je že dovolj zrel, da bo razumel pomen postopka in posledice svoje odločitve. Mediator naj zato skuša od obeh staršev pridobiti mnenje o tem in se tudi z njima uskladiti, kdo bo otroka o tem seznanil. Tudi čas vključevanja v mediacijo je pomemben, najprimerneje je, ko sta partnerja dogovor okvirno že uskladila, nato se njegovo primernost preveri pri otroku. Ni pa primerno, da je otrok prisoten, ko se starša prerekata ali govorita o vsebinah, ki se otroka ne tičejo. Seznaniti ga je potrebno tudi, da je to njegova pravica, ne pa dolžnost.

12 ZAŠČITA OTROKOVIH INTERESOV 4- omejitev proste dispozicije strank in izjema od načela zaupnosti
Omejitve proste dispozicije strank zaradi varstva otrokovih koristi: nobeden od staršev se v imenu otroka ne mora odpovedati preživnini, niti jo kompenzirati z drugimi dobrinami ( nepremičninami) dogovor o skupnem varstvu in vzgoji je v korist otroka le, če se starša zelo dobro razumeta in sporazumevati, saj enakovredno odločata prav o vseh vprašanjih otrokovega življenja in ne le o najpomembnejših, kot v primeru, če je vzgoja in varstvo dodeljeno le enemu staršu in imata oba neomejen dostop do otroka, zato je v tej situaciji določanje stikov pojmovno izključeno stiki morajo biti določeni upoštevaje šolske obveznosti in obšolske dejavnosti otrok ter delovne obveznosti staršev, biti mora operativno izvedljiv, ure morajo biti natančno določene, prav tako tudi obveznosti staršev v zvezi z izvedbo stikov. Izjema od načela zaupnosti je v primeru, ko gre za nasilje in ogroženost otroka. V tem primeru so mediatorji, druge osebe, zlasti pa strokovni delavci, ki pridejo do teh podatkov dolžni obvestiti Center za socialno delo, policijo, tožilstvi, da gre za nasilje. ( zakon o socialnem varstvu, zakon o preprečevanju nasilja v družini)

13 SKLENITEV sporazuma o rešitvi spora
SKLENITEV sporazuma o rešitvi spora Direktiva2008/52/ES o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah v 6. členu državam članicam nalaga,da zagotovijo izvršljivost vsebine sporazum o rešitvi spora. Kako je ta obveza rešena v naši državi? 14. člen Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah v drugem odstavku določa: “ Stranke se lahko sporazumejo, da se sporazum o rešitvi spora sestavi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, poravnave pred sodiščem ali arbitražne odločbe na podlagi poravnave.” V mediacijskih postopkih izven sodnega sistema se torej sporazum lahko zapiše: kot neposredno izvršljiv notarski zapis ( Zakon o notariatu, 20 a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju) kot sodna poravnava po 309. členu ZPP v ti.pretorijskem postopku pred Okrajnim sodiščem kot arbitražna odločba po 34. členu Zakona o arbitraži V sodišču pridruženih mediacijah pa se sporazum o rešitvi spora zapiše znotraj že začete pravde kot sodna poravnava po 306. člen ZPP.

14 Sodna poravnava v programu SODIŠČU PRIDRUŽENE MEDIACIJE
Sodna poravnava v programu SODIŠČU PRIDRUŽENE MEDIACIJE Sporazum, ki ga stranki dosežeta v postopku sodišču pridružene mediacije glede varstva in vzgoje otroka, določitve stikov in preživnine, delitve skupnega premoženja ali preživnine partnerja se zapiše v obliki sodne poravnave in sicer : situacija 1: Če sta starša poročena in se želita razvezati, imata možnost, da postopek sprožita pred sodiščem z vložitvijo tožbe za razvezo, dodelitev otroka v vzgojo in varstvo, določitev stikov in preživnine. Samo ločitev opravi po uradni dolžnosti sodišče in ne more biti predmet mediacije, glede ostalega pa se stranki lahko dogovorita v mediaciji, nato pa se sporazum zapiše pred sodnikom v obliki sodne poravnave. Sočasno s tem se stranke lahko v mediaciji dogovorijo tudi o delitvi skupnega premoženja. Na ta način je družinsko pravna zadeva v celoti razrešena. situacija 2: Če sta starša poročena in želita sporazumno razvezo zakonske zveze morata najprej doseči sporazum o varstvu in vzgoji otroka, stikih in preživnini ( v mediaciji izven sodišča ali sama, če sta sposobna dogovora). Glede skupnega premoženja pa morata pred notarjem skleniti sporazum o delitvi skupnega premoženja in/ ali tudi o tem, kdo bo obdržal najemno stanovanje ter o preživljanju partnerja. Šele nato lahko podata pristojnemu sodišču predlog za sporazumno razvezo, opremljeno z zahtevanimi prilogami . situacija 3: V primeru prenehanja zunaj zakonske skupnosti morata partnerja vložiti tožbo za določitev vzgoje in varstva, stikov in preživnine, nato bosta podala soglasje za mediacijo in ko se bosta v mediaciji sporazumela o varstvu in vzgoji otrok, stikih in preživnini, lahko pa tudi o delitvi skupnega premoženja, bosta podala sodišču predlog za sklenitev sodne poravnave.

15 Osnutek sodne poravnave 1
Osnutek sodne poravnave 1