Kampanja Zdravo delovno okolje 2018–2019

Predstavitev na temo: "Kampanja Zdravo delovno okolje 2018–2019"— Zapis predstavitve:

1 Kampanja Zdravo delovno okolje 2018–2019
Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

2 Uvod v kampanjo Kampanjo koordinira Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Poteka v več kot 30 državah. Podpira jo mreža partnerjev: nacionalne informacijske točke, uradni partnerji kampanje, evropski socialni partnerji, medijski partnerji, Evropska podjetniška mreža, institucije EU in druge agencije EU.

3 Ključni cilji Ozaveščati o tveganjih, ki jih predstavljajo nevarne kemične snovi na delovnem mestu Spodbujati preventivno kulturo za odpravo ali učinkovito obvladovanje tveganj Izboljšati razumevanje tveganj, povezanih z rakotvornimi snovmi V ospredje postaviti delavce s posebnimi potrebami in ranljive skupine delavcev Zagotoviti informacije o razvoju politike in zakonodaje na obravnavanem področju

4 Kaj je tema kampanje? Na evropskih delovnih mestih so številni delavci izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem. Ozaveščenost o tej problematiki je pogosto nizka. Nevarne kemične snovi lahko povzročijo: akutne in dolgotrajne zdravstvene težave – na primer, draženje kože, bolezni dihal in raka; tveganja za varnost, na primer, požar, eksplozijo in zadušitev; velike stroške podjetjem v zvezi z varnostnimi ukrepi in odgovornostjo.

5 Kaj so nevarne kemične snovi?
Vsaka snov (v plinastem, tekočem ali trdnem stanju), ki pomeni tveganje za varnost in zdravje delavcev: kemikalije, na primer, barve, lepila, razkužila, čistila ali pesticidi; snovi, ki se sproščajo med postopkom, na primer, kovinski hlapi, kremenov prah ali produkti zgorevanja, kot so dizelski izpušni plini; snovi naravnega izvora, kot so žitni prah, azbest ali surova nafta in njene sestavine. Nevarne kemične snovi so prisotne skoraj na vseh delovnih mestih. Škodo lahko povzročita kratkotrajna in dolgotrajna izpostavljenost ter dolgotrajno kopičenje v telesu.

6 Opredelitve pojmov iz direktive o kemičnih snoveh
(a) „Kemična snov“ pomeni kateri koli kemični element ali spojino, samostojen ali primešan, v naravnem stanju ali pridobljen, uporabljen ali sproščen, tudi sproščen kot odpadek, pri kateri koli dejavnosti, proizveden namerno ali nenamerno, dan na trg ali ne. (b) „Nevarna kemična snov“ pomeni: (i) katero koli kemično snov, ki ustreza merilom za razvrstitev kot nevarna v kateri koli razred fizikalne nevarnosti in/ali nevarnosti za zdravje iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 [...] ne glede na to, ali je navedena kemična snov razvrščena v navedeni uredbi ali ne; (iii) katero koli kemično snov, ki lahko, čeprav po merilih za razvrščanje ni nevarna snov [...], zaradi svojih fizikalno-kemičnih, kemičnih ali toksikoloških lastnosti in načina, kako je uporabljena ali prisotna na delovnem mestu, predstavlja tveganje za varnost in zdravje delavcev, vključno s katero koli kemično snovjo, ki se ji v skladu s členom 3 določi mejna vrednost za poklicno izpostavljenost. „Dejavnost, ki vključuje kemične snovi“ pomeni katero koli delo, pri katerem se kemične snovi uporabijo ali se nameravajo uporabiti v katerem koli procesu, tudi med proizvodnjo, ravnanjem, skladiščenjem, prevozom ali odstranjevanjem in obdelavo, ali so posledica takega dela.

7 Dejstva in številke Po podatkih iz raziskave podjetij, ki jo je opravila agencija EU- OSHA, so kemične ali biološke snovi prisotne v 38 % podjetij1. Velika podjetja pogosto uporabljajo več kot 1.000 različnih kemičnih izdelkov. V nekaterih gospodarskih panogah lahko posamezni delavci pridejo v stik z več sto različnimi kemičnimi snovmi. 17 % delavcev iz EU je navedlo, da ravnajo s kemičnimi izdelki ali snovmi ali da je njihova koža v stiku z njimi vsaj 25 % delovnega časa2 , 15 % pa jih vdihava dim, hlape (kot so kovinski hlapi ali izpušni plini) ali prah (kot je lesni ali mineralni prah). Nenehno se pojavljajo nova tveganja. 1) Povzetek – Druga evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2), EU-OSHA, 2015, str. 5. Na voljo na spletnem naslovu: 2) Šesta evropska raziskava o delovnih pogojih, pregledno poročilo, Eurofound, 2016, str. 43. Na voljo na spletnem naslovu:

8 Dejstva in številke Med gospodarskimi panogami, v katerih se nevarne kemične snovi zelo pogosto uporabljajo, so kmetijstvo (62 %), proizvodnja (52 %) in gradbeništvo (51 %)1. V številnih panogah se je uporaba kemikalij povečala, ker so tehnologije, ki temeljijo na kemikalijah, nadomestile tradicionalne načine dela (pesticidi, plastika, izolacija itd.). Na Švedskem so leta 2014 porabili 3,7 tone nevarnih kemičnih snovi na prebivalca. 1) ESENER-2 – pregledno poročilo: Upravljanje varnosti in zdravja pri delu, EU-OSHA, 2016, str. 18. Na voljo na spletnem naslovu:

9 Kako je treba ravnati z nevarnimi kemičnimi snovmi?
Ključna sta spodbujanje kulture preprečevanja in ozaveščanje. Zakonodaja o nevarnih kemičnih snoveh je bila v EU že sprejeta – delodajalci se morajo seznaniti s svojimi pravnimi obveznostmi. Za učinkovito preprečevanje tveganj je ključna ocena tveganj. Uvajanje učinkovitih preventivnih in varnostnih ukrepov Delavce bi bilo treba redno obveščati o: ugotovitvah ocene tveganja; tveganjih, ki so jim izpostavljeni, in morebitnih posledicah; tem, kaj morajo storiti, da poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih; tem, kako je treba ukrepati v primeru nezgode ali ko gre kaj narobe. Praktična orodja in smernice lahko podjetjem pomagajo obvladovati tveganja ter zagotoviti varna in zdrava delovna mesta.

10 Ocena tveganja Oceno tveganja je treba opraviti, da se opredelijo vsa tveganja za varnost in zdravje pri delu. Pri oceni bi morali sodelovati vsi — delodajalci, vodstveni delavci, službe za varnost in zdravje pri delu ter delavci. V oceno bi bilo treba zajeti vse skupine delavcev in pogodbenih izvajalcev ter izredne delovne okoliščine, na primer, vzdrževanje in popravila. Bistveno je, da se prednostno obravnavajo vsa prizadevanja za preprečitev tveganj, uporabo nadomestnih snovi ali obvladovanje tveganj. Oceno bi bilo treba redno posodabljati in v primeru nevarnih pojavov dopolniti. Delavci bi morali biti dobro seznanjeni z rezultati ocene in usposobljeni za uporabo preventivnih ukrepov. Podjetjem so za pomoč pri izvedbi ocene tveganja na voljo orodja in instrumenti.

11 Trije koraki pri ravnanju z nevarnimi kemičnimi snovmi
Opredelite nevarnosti: Naredite popis snovi/kemičnih izdelkov, ki se uporabljajo in nastajajo na delovnem mestu. Zberite informacije o škodi, ki jo lahko povzročijo, in kako se to lahko zgodi, na primer na podlagi etiket in varnostnih listov. Ocenite, ali se uporabljajo rakotvorne ali mutagene snovi, za katere veljajo strožja pravila. Ocenite izpostavljenost: Opredelite osebe, ki bi bile lahko izpostavljene, vključno s čistilci in vzdrževalci. Izpostavljenost delavcev ocenite po vrsti, intenzivnosti, trajanju, pogostnosti izpostavljenosti, vključno s kombinacijami izpostavljenosti. Proučite skupne učinke z drugimi tveganji, na primer požarnimi tveganji, vnosom skozi kožo ali tveganji, povezanimi z delom v vlažnem in mokrem okolju. Določite ukrepe: Seznam nevarnosti se nato lahko uporabi za pripravo akcijskega načrta, vključno z določitvijo, kdo ga mora izvajati. Nadzorujte izvajanje in učinek ukrepov.

12 Načelo STOP Delodajalci morajo določiti učinkovite preventivne in varnostne ukrepe. Nevarne snovi in procese bi bilo treba v celoti odstraniti z delovnih mest (npr. z načrtovanjem novih delovnih procesov). Če odstranitev ni mogoča, je treba tveganja obvladovati na podlagi hierarhije preventivnih ukrepov – načelo STOP. Substitucija (Nadomestitev) (z nenevarnimi ali manj škodljivimi nadomestki) Tehnični ukrepi (npr. zaprt sistem, lokalno odsesovanje) Organizacijski ukrepi (npr. omejitev števila izpostavljenih delavcev ali časa izpostavljenosti) Posebni (Osebni) varnostni ukrepi (uporaba osebne varovalne opreme)

13 Zakonodaja Delodajalec je zakonsko odgovoren za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu. Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu, vključno z: Direktivo Sveta 89/391/EGS (okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu), Direktivo Sveta 98/24/ES (direktiva o kemičnih snoveh) in Direktivo 2004/37/ES (direktiva o rakotvornih ali mutagenih snoveh). Popoln pregled zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu: Nekatere uporabne informacije iz zakonodaje o kemikalijah: Uredba (ES) št. 1907/2006 (uredba REACH) in Uredba (ES) št. 1272/2008 (uredba CLP).

14 Posebej ogrožene skupine delavcev
Nekatere skupine delavcev so lahko posebej ogrožene zaradi nevarnih kemičnih snovi, vključno z: ženskami, mladimi delavci, delavci migranti, začasno zaposlenimi delavci, neusposobljenim ali neizkušenim osebjem, čistilci in delavci, zaposlenimi pri podizvajalcih. Vzrok za to je lahko posebna občutljivost, neizkušenost, pomanjkanje usposabljanja ali premalo informacij. Tveganja, ki so jim izpostavljeni ti delavci, bi bilo treba obravnavati v oceni tveganja.

15 Vključitev v kampanjo V tej kampanji lahko sodelujejo organizacije vseh velikosti iz vseh gospodarskih dejavnosti ter posamezniki z: razširjanjem in objavljanjem gradiva o kampanji, sodelovanjem na dogodkih in pri dejavnostih ali pri njihovem organiziranju, uporabo in spodbujanjem uporabe orodij za ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi, sodelovanjem kot partnerji kampanje, spremljanjem novosti prek družbenih omrežij.

16 Ponudba za partnerstvo v kampanji
Uspešna partnerstva med agencijo EU-OSHA in ključnimi deležniki so bistvenega pomena za uspeh kampanje. Uradni partnerji kampanje lahko postanejo vseevropske in mednarodne organizacije. Medijski partnerji kampanje oglašujejo kampanjo. Prednosti medijskega partnerstva: sveženj predstavitvenih brošur, potrdilo o partnerstvu, promocija na ravni EU in v medijih, priložnosti za mreženje in izmenjavo dobre prakse z drugimi partnerji kampanje, povabilo na dogodke agencije EU-OSHA.

17 Priznanja za dobro prakso v okviru kampanje Zdravo delovno okolje
Priznavanje inovativnih praks na področju varnosti in zdravja na delovnem mestu Organizacije dobijo priznanje za uspešne in trajnostne pobude na področju ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi na delovnem mestu. Sodelujejo lahko organizacije iz: držav članic EU, držav kandidatk, potencialnih držav kandidatk, držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Zmagovalci bodo razglašeni na slovesnosti ob podelitvi priznanj.

18 Gradiva za kampanjo Vodnik po kampanji Praktično e-orodje Poročila
Sklop informativnih letakov o ključnih temah Podatkovna zbirka virov in orodij Študija primera in avdiovizualna podatkovna zbirka OSHwiki: posodobljen razdelek in novi članki Filmi z Napom Promocijsko gradivo letak kampanje letak Priznanja za dobro prakso plakat videoposnetki spletna pasica e-podpis Povezave do koristnih spletnih mest

19 Pomembni datumi Začetek kampanje: april 2018
Natečaj za priznanja za dobro prakso v državah članicah in na evropski ravni: in 2019 Dogodek, namenjen izmenjavi dobre prakse v okviru kampanje Zdravo delovno okolje: 2. četrtletje 2019 Evropska tedna varnosti in zdravja pri delu: oktober 2018 in oktober 2019 Vrh kampanje Zdravo delovno okolje in slovesnost ob podelitvi priznanj za dobro prakso: november 2019

20 Dodatne informacije Več informacij je objavljeno na spletnem mestu kampanje: Naročite se na glasilo kampanje: Novosti o dejavnostih in dogodkih lahko spremljate tudi prek družbenih medijev: Preberite si več o dogodkih v vaši državi, ki jih organizira nacionalna informacijska točka: