EKONOMIKA.

Predstavitev na temo: "EKONOMIKA."— Zapis predstavitve:

1 EKONOMIKA

2 Celotna gospodarska dejavnost izvira iz potreb ljudi.
Potrebe so tiste, kar je za ljudi najbolj značilno. Potreba je želja posameznika ali določene skupine. Bistvo potrebe je, da jo čutimo kot nezadovoljstvo, primanjkljaj, to pa sproži željo po sredstvu, ki bi lahko zadovoljijo potrebo in s tem odpravilo občutek nezadovoljstva, neugodja oz. podaljšalo občutek ugodja. Z razvojem postajajo ljudje zahtevnejši, seznam temeljnih potreb brez katerih si ne predstavljajo “človeka vredno življenje” se širi, ljudje želijo vse bolje, popolneje zadovoljiti. Večanje potreb je dejavnik družbenega in gospodarskega razvoja, s tem pa se izboljšuje življenjska raven človeštva; njeno merilo je prav stopnja zadovoljitve potreb. Potrebe so gibalo gospodarjenja, njihov obseg določata tudi raznovrstnost gospodarske dejavnosti.

3 Glede na to KDO jih IZRAŽA
POTREBE delitev glede na POMEN Potrebe življenjskega (EKSISTENČNEGA) pomena ali PRIMARNE potrebe Druge potrebe – LUKSUZNE oz. SEKUNDARNE potrebe Glede na to KDO jih IZRAŽA Potrebe POSAMEZNIKA Potrebe DRUŽBE

4 POTREBE Primarne, eksistenčne potrebe oz. potrebe življenjskega pomena: potreba po hrani, pijači, obleki, stanovanju… Druge potrebe, luksuzne oz. sekundarne potrebe: potreba po modnih oblačilih, delikatesnih specialitetah, obisk gledališča, kina, DVD, luksuzna križarjenja… Potrebe posameznika: po stanovanju, hrani, družbi, pripadnosti, prijateljstvu Potrebe družbe-skupine ljudi (lokalne skupnosti, mesta, države, družine): potreba po urejeni infrastrukturi, zdravstvenem domu, varstvu otrok, urejeni šoli …

5 ZNAČILNOSTI POTREB So praktično neomejene: z ekonomskih napredkom se potrebe razvijajo, množijo. (tehnični napredek daje nove dobrine po katerih se razvijajo nove potrebe, polnejša zadovoljitev potreb, oglaševanje k takojšnji zadovoljitvi potreb.) Posamezna potreba se lahko zadovolji, ko porabimo določeno količino ustreznih dobrin. Po porabi določne količine dobrine, neko potrebo toliko zadovoljimo, da je (vsaj začasno) ne občutimo več kot nujno in tedaj se usmerimo k drugim potrebam, ki jih čutimo pomembnejše, ker jih še nismo zadovoljili. Potrebe so izrazito subjektivne, ljudje se razlikujejo po tem, kako intenzivno jih občutijo, s čim jih želijo zadovoljiti (različne želje, okusi). S starostjo, zdravstvenim stanjem, z razpoložljivim dohodkom se potrebe spreminjajo, niso nekaj večnega.

6 ZNAČILNOST POTREB Nekatere potrebe so takšne, da jih lahko zadovoljimo z različnimi dobrinami, ki so tedaj substitutne (nadomestne) dobrine. (kokakola ali oranžada – obe potešita žejo, torej isto potrebo. Druge potrebe so take, da potrebujemo za njihovo zadovoljitev več dobrin hkrati, to so komplementarne (dopolnilne) dobrine. Če se želimo udobno peljati potrebujemo avtomobil, zanj potrebujemo gorivo, olje, gume… Nekatere potrebe se obnavljajo, kajti zadovoljitev je le začasna, določen čas po zadovoljitvi pa niso navzoče. (nakup avtomobila) Druge potrebe so trajne in jih zadovoljujemo vseskozi, nenehno. (želja, lahkota)

7

8 DOBRINE Dobrina je stvar ali storitev, ki ima lastnost, da zadovoljuje želje ali potrebe posameznika ali skupine. Ko z njeno uporabo zadovoljimo potrebo, lahko rečemo, da ima dobrina uporabno vrednost. Sposobnost dobrine, da zadovolji kakšno potrebo imenujemo tudi koristnost dobrine. Žoga je koristna dobrina, ker se z njo igramo in si s tem potešimo potrebo po rekreaciji, razvedrilu, igri z drugimi. V bistvu za proizvajalca v tržnem gospodarstvu ni pomembno ali dobrina res ima sposobnost zadovoljiti potrebo ali pa si potrošniki le domišljajo da jo ima. Pomembno je, da želijo dobiti to dobrino in bodo zanjo pripravljeni nekaj storiti, žrtvovati kakšno drugo dobrino, delati določen čas, da bi zaslužili denar za nakup.

9 PROIZVODNE (kapitalske)
DOBRINE Glede na LASTNOSTI MATERIALNE Kruh, čokolada, zelenjava, kolo, telefon, DVD NEMATERIALNE Znanje, prevoz, oskrba, varstvo Glede na NAMEN UPORABE POTROŠNE ALI KONČNE Čokolada kruh, salama, sir, obleka, obutev PROIZVODNE (kapitalske) a) REPRODUKCIJSKE surovine v predelovalni industriji, b) INVESTICIJSKE stroji in naprave, na katerih proizvajamo dobrine, avto Glede na NASTANEK NARAVNE (PROSTE) voda, zrak, svetloba, gozdovi NEOMEJENE GOSPODARSKE (EKONOMSKE) – pridobljene v gospodarstvu (živila, obleke, pohištvo) OMEJENE

10 RAZMERJE POTREB IN DOBRIN
1.) POTREBE = DOBRINE (dejansko zelo redko) 2.) POTREBE > DOBRINE (velja za ekonomske dobrine) (voda (neomejena dobrina) – porazdelitev dobrin! – ponekod primanjkuje) 3.) POTREBE < DOBRINE (zrak, svetloba…) To razmerje velja tudi v posameznih gospodarstvih, da je razpoložljiva količina dobrin, ki jih proizvedemo bistveno večja kot je potreba pot posameznih dobrinah v tem gospodarstvu. (mednarodna trgovina))

11 VPLIV POTREB NA RAZNOVRSTNOST GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
V naravi praktično ni več dobrin v neomejenem obsegu, zato so dobrine sorazmerno redke, ekonomske dobrine. Po navadi jih v naravi tudi ne najdemo v takšni obliki kakšni bi jih želeli uporabljati. Večinoma moramo iz naravnih dobrin s predelavo, obdelavo, dodelavo dobiti dobrine v takšni obliki, v kakšni jih potem uporabljamo.

12 DELITEV GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
PRIMARNA PRIDOBIVANJE DOBRIN IZ NARAVE SEKUNDARNAPREDELAVA SUROVIN v KONČNE dobrine (živilska industrija) TERCIARNA Posredovanje dobrin končnim porabnikom (trgovine in storitvene dejavnosti)

13 Tabela: Delitev gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
G o s p o d a r s t v o N e g o s p o d a r s t v o Proizvodne dejavnosti Neproizvodne dejavnosti 1. primarne Kmetijstvo (poljedelstvo, živinoreja, ribištvo) - rudarstvo premogovništvo - Rafinerije 2. sekundarne vsa predelovalna (živilska, tekstilna, usnjarska …) industrija 3. terciarne - turizem - trgovina - banke - zavarovalnice - gostinstvo - transport ... - šolstvo - zdravstvo - znanost - šport in kultura - državna uprava - vojska - sodstvo in tožilstvo

14

15 FAZE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
PROIZVODNJA (PROIZVODNJA DOBRIN) RAZDELITEV (DENARNI DOHODKI) MENJAVA (DOHODKI ZA DOBRINE) POTROŠNJA (POTROŠNJA DOBRIN)

16 TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA
REDKOST DOBRIN, GOSPODARJENJE

17 EKONOMSKI PROBLEM POSAMEZNIKA

18 PRIMER

19 Premica alternativnih možnosti potrošnje ali premica cene
Točka M leži zunaj premice alternativnih možnosti, kar pomeni, da potrošnik s svojim dohodkom ne more kupiti 4 kino vstopnic ali 14 čokolad. Točka M je lahko zgolj potrošnikova želja, ki pa jo lahko doseže v prihodnosti z večjim dohodkom. Točka N leži pod njegovo zmožnostjo potrošnje. Potrošnik bi lahko kupil več, a se za to ni odločil. Če potrošnik izbere točko pod premico, potem ne porabi vsega dohodka za nakup dveh dobrin, ampak ga del privarčuje. Vse ostale točke od A do E, ki ležijo na premici, pomenijo da lahko potrošnik s svojim dohodkom troši natančno število enot kino vstopnic in čokolad. Premica alternativnih možnosti pa se lahko v primeru, da se dohodek potrošnika poveča, pomakne v desno navzgor proti točki M. V primeru da se dohodke zmanjša, se premica pomakne v levo navzdol proti točki N. Premica alternativnih možnosti potrošnje ali premica cene

20 PRIMERI Premik premice zaradi zvišanj dohodka s 30 na 40 EUR. Poveča se kupna moč. Povišanje cen obeh dobrin za 20 %, za isti denar kupimo manj.

21 PRIMER Sprememba naklona premice zaradi spremembe cen obeh dobrin. Cena kino vstopnica + 20 % (6 EUR), cena čokolade – 60% (1 EUR). Dohodek ostane nespremenjen 30 EUR.

22 PRIMER Sprememba izbire potrošnika (Dohodek = 30 EUR) Če se potrošnik odloči kupiti 2 kino vstopnici več, (skupno torej 4) = 20 EUR, se mora odpovedati 4 čokoladam in si lahko privošči samo še 4, namesto 8 čokolad (4 x 2,5 =10 EUR). Potrošnik se tako zaradi nove izbire potrošnje premakne iz točke E v točko C. Oportunitetni strošek so 4 čokolade, ki se jim potrošnik odpove za nakup 2 kino vstopnic.

23 MEJNA KORISTNOST IN ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI
Prvi kos torte nam prinese največje zadovoljstvo, vsak nadaljnji pa manjše. Celotno zadovoljstvo raste do določene točke, ko smo siti in nam dodatni kos ne prinese več dodatnega zadovoljstva.

24 MEJNA KORISTNOST IN ZAKON PADAJOČE MEJNE KORISTNOSTI
Celotna koristnost

25 POSLOVNI PROCES

26 PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA
Prvine poslovnega procesa glede na dohodek, ki ga prejemajo lastniki. Prvine poslovnega procesa so vsa sredstva, ki vstopajo v proces proizvodnje. Glede na dohodek lastniki teh prvin prejmejo: delavci mezdo (plačo), lastniki zemlje in drugih naravnih virov (rento) in lastniki kapitala dobiček ali obresti.

27 PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA
Glede na vlogo v proizvodnem procesu. Prvine poslovnega procesa so redke, zato je treba z njimi gospodariti. PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA

28 PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA
Glede na vlogo v proizvodnem procesu PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA

29 PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA
Glede na vlogo v proizvodnem procesu PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA

30 PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA
Glede na vlogo v proizvodnem procesu PRVINE POSLOVNEGA SISTEMA

31 stroški

32 AMORTIZACIJA

33 FIKSNI STROŠKI Stroški, ki jih ima podjetje že samo s tem da ima delovna sredstva oz. opremo pripravljeno za proizvodnjo. FIKSNI ALI STALNI STROŠKI SE Z OBSEGOM DEJAVNOSTI NE SPREMINJAJO. Ne glede na količino proizvodnje ima takšen poslovni sistem fiksne stroške, med katere sodijo najemnine, obresti za kapital, zavarovalnine, ogrevanje, osvetljava, plače zaposlenih v administraciji ipd. Fiksni stroški pa obstajajo tudi takrat, ko podjetje ne proizvaja.

34 PRIMER

35 ABSOLUTNI FIKSNI STROŠKI

36 RELATIVNO FIKSNI STROŠKI
Povprečni relativno fiksni stroški

37 Variabilni stroški

38 PRIMER

39 Povprečni variabilni stroški
Povprečni variabilni stroški so opredeljeni kot variabilni stroški, deljeni s številom proizvedenih enot. Z večanjem proizvodnje najprej padejo do minimuma, nato začnejo naraščati tako, da imajo obliko črke U.

40 CELOTNI STROŠKI Povprečne celotne stroške na enoto (AC) imenujemo tudi lastna cena (LC). Dobiček na enoto proizvoda je razlika med tržno ceno in povprečnimi stroški (LC).

41

42 MEJNI STROŠKI

43

44 STRUKTURA PRODAJNE CENE

45 KALKULACIJA LASTNE CENE

46 Struktura trgov po številu kupcev in prodajalcev

47

48 Tržno povpraševanje po jogurtih
Povpraševanje (D-demand), ponudba (S- supply), cena (P –price), količina (Q- quanitity) Graf prikazuje krivuljo povpraševanja. Na vodoravni osi (abcisi) je prikazana količina povpraševanja (Q) po jogurtih, na navpični osi (ordinati) pa je prikazana cena (P). Povečanje P povzroči znižanje Q. Krivulja pada iz desne proti levi strani grafa, tej značilnosti pravimo zakon padajočega povpraševanja. Kadar seštejemo vse individualne krivulje povpraševanja (posameznih gospodinjstev) dobimo krivuljo tržnega gospodarstva. Tržno povpraševanje po jogurtih

49 TRŽNO POVPRAŠEVANJE

50 POVPRAŠEVANJE Dejavniki povpraševanja: -potrebe
-cene (pomembne tudi cene substitutov in komplementarnih dobrin) -dohodek

51 TRŽNO POVPRAŠEVANJE SPREMEMBA POVPRAŠEVANJA – PORAST POVPRAŠEVANJA POVEČANO POVPRAŠEVANJE se kaže s PREMIKOM KRIVULJE (desno). Razlog: sprememba dejavnikov povpraševanja (npr. sprememba potreb, povečanje dohodka, višja cena substituta, nižja cena komplementarne dobrine) – nikoli cena! Povečanje povpraševanja. Kupci bodo pri nespremenjeni ceni avtomobilov kupili več avtomobilov.

52 SPREMEMBA POVPRAŠEVANJA – ZMANJŠANJE POVPRAŠEVANJA
TRŽNO POVPRAŠEVANJE SPREMEMBA POVPRAŠEVANJA – ZMANJŠANJE POVPRAŠEVANJA ZMANJŠANO POVPRAŠEVANJE se kaže s PREMIKOM KRIVULJE (levo). Razlog: sprememba dejavnikov povpraševanja (npr. nižji dohodek, nižja cena substituta, višja cena komplementarne dobrine, sprememba potreb) – nikoli cena! Zmanjšanje povpraševanja: dohodki potrošnikov so se zaradi spremenjenih gospodarskih razmer zmanjšali, komplementarne dobrine so se podražile. V takšnih razmerah najprej pade povpraševanje po luksuznih dobrinah.

53 TRŽNO POVPRAŠEVNJE Povečanje / zmanjšanje OBSEGA povpraševanja se kaže v gibanju po krivulji. Razlog: sprememba cene Če se cena zviša smo pripravljeni kupiti manj blaga.

54 CENOVNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA
Njegova vrednost je vedno negativna, saj se cena in količina spreminjata v nasprotni smeri. Zato ga obravnavamo kot absolutno število.

55 CENOVNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA

56 CENOVNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA

57 CENOVNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA – VPLIV NA SPREMEMBO PRIHODKA PONUDNIKA

58 KRIŽNA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA

59 DOHODKOVA ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA

60 PONUDBA Prodajalci lahko ponudijo večjo količino blaga le ob višji ceni, ki zagotavlja tudi večji dobiček. Pri nizki ceni lahko ponudijo blago le proizvajalci, ki imajo manjše stroške. Slika prikazuje ponudbo avtomobilov po različnih cenah. Če raste cena avtomobilov, se premikamo po krivulji navzgor, saj ponudba raste. In obratno: če cena avtomobilov pada, se premikamo po krivulji navzdol. Splošni zakon ponudbe pravi, da se cena in ponujena količina gibljeta v isti smeri, ob predpostavki c.p.

61 PONUDBA Dejavniki ponudbe: -stroški
-zaloge blaga (rok uporabe, nekurantne zaloge, velike zaloge…) -potrebe po likvidnih (denarnih sredstvih) -vremenske razmere (sezona) -tehnologija -neekonomski dejavniki (naravne katastrofe, vojne, politične napetosti…

62 PONUDBA Povečanje / zmanjšanje OBSEGA ponudbe se kaže v gibanju po krivulji. Razlog: sprememba cene

63 POVEČANJE PONUDBE se kaže v premiku krivulje desno.
Razlog: sprememba dejavnikov ponudbe npr.: znižanje stroškov, boljša tehnologija, zaloge) nikoli cena!) PONUDBA Če se znižajo stroški proizvodnje avtomobilov zaradi znižanja cen inputov, nove tehnologije, znižanja standardov za opremo, ki nadzoruje onesnaževanje ipd. bodo proizvajalci na spremembo reagirali tako, da bodo ob nespremenjeni ceni ponudili več avtomobilov.

64 PONUDBA ZMANJŠANJE PONUDBE se kaže v premiku krivulje levo. Razlog: sprememba dejavnikov ponudbe npr.: povečanje stroškov,) nikoli cena!)

65 CENOVNA ELASTIČNOST - PONUDBA

66 TRŽNO RAVNOVESJE Presežno povpraševanje ali

67 SPREMEMBA TRŽNEGA RAVNOVESJA ZARADI POVEČANJA PONUDBE
Sprememba ravnovesne cene zaradi povečanja ponudbe. Npr. pojav novega ponudnika kino storitev. Zaradi novega ponudnika se je spremenilo tržno ravnovesje (iz točke R v točko R´). Konkurenca je povzročila povečanje ponudbe (s Q1 na Q2) in s tem posledično znižanje ravnovesne cen (s P1 na P2).

68 SPREMEMBA TRŽNEGA RAVNOVESJA ZARADI ZMANJŠANJA PONUDBE
Graf prikazuje znižanje ponudbe kmetijskih izdelkov zaradi slabe letine. Ponudba kmetijskih izdelkov se je zmanjšala, zato se je pojavilo presežno povpraševanje. Pojavila se je konkurenca med kupci, ki so pripravljeni ponuditi višjo ceno. Povpraševanje je povzročilo višjo ravnovesno ceno P2 ob manjši količini ponudbe Q2.

69 Hvala za pozornost!