Predstavitev se nalaga. Prosimo počakajte.

Predstavitev se nalaga. Prosimo počakajte.

N SVET PRIPADA VAM Družba – kot skupek dejavnosti in ustanov, v katerih se je človek oddaljil od svojih živalskih prednikov in ki služijo dvojnemu namenu:

Podobne predstavitve


Predstavitev na temo: "N SVET PRIPADA VAM Družba – kot skupek dejavnosti in ustanov, v katerih se je človek oddaljil od svojih živalskih prednikov in ki služijo dvojnemu namenu:"— Zapis predstavitve:

1 NELAGODJE ODNOSA MED ČLOVEKOM IN DRUŽBO (DRUŽBENE TEORIJE ODKLONSKOSTI)

2 N SVET PRIPADA VAM Družba – kot skupek dejavnosti in ustanov, v katerih se je človek oddaljil od svojih živalskih prednikov in ki služijo dvojnemu namenu: ščitijo človeka pred naravo in urejajo odnose med ljudmi – družbene institucije. (Freud, Nelagodje v kulturi)

3 Je kultura kdajkoli »naša«?

4 Kdo je njen nosilec?

5 Kdo se v njej počuti »kot doma«?

6 Sploh kdo?

7 Je kultura narejena za to, da bi se v njej dobro počutili in bili srečni?

8 Komu pripada »naša kultura«?

9 Komu pripada »naš svet«?

10 Nismo vsi na nek način (simbolni) tujci v njem?

11 Ni občutek nepripadnosti, nelagodja, tujosti bivanja v kulturi prav cena, ki jo plačujemo za znosno življenje v skupnosti/kulturi/družbi?

12 UJETI VLAK Ali je mogoče vstopiti v družbo – ujeti vlak (primer Grunwalski iz filma Sovraštvo) in hkrati biti zadovoljen, zvest svojim željam, načelom, principom, ponosu? Ali ni tako na nivoju posameznika kot tudi celotne človeške vrste bilo potrebno ob vstopu v družbo nekaj žrtvovati? (in je na nivoju vsakega posameznika še vedno potrebno) Kaj?

13 Individualna svoboda ter izpolnitev napram varnemu življenju v kulturi
Nadomestitev moči posameznika z močjo skupnosti je odločilni korak v nastajanju kulture in tudi “učlovečenju” vsakega posameznika. * (Freudov odlomek)

14 “Idealna družba” kot vizija razvoja kulture:
pravila, h katerim bi prispevali vsi (vsaj tisti, zmožno skupnosti) z žrtvijo zadovoljevanja svojih nagonov; in hkrati pravila, ki za nikogar – spet z isto izjemo – razen za tistega, ki ni zmožen življenja v skupnosti – ne bodo dopustila, da bo postal žrtev surovega nasilja. V ta namen so izoblikovane in delujejo različne družbene ustanove, katerih dober primer sta policija in sodstvo, …. (spomni se na Kratki film o ubijanju)

15 Ali obstaja “celota” v tim. vladavini ljudstva. Kdo pa je zunaj tega
Ali obstaja “celota” v tim. vladavini ljudstva? Kdo pa je zunaj tega? Je ljudstvo celota s stabilno in stalno voljo? Ne. Vsaka navidezna celota je nekaj spreminjajočega se in vselej izmuzljivega, nekaj, kar ima svoje obrobje, ostanek, nevključene in izključene dele. Socialni pedagogi/nje se pri svojem delu srečujemo s posamezniki in skupinami, ki so iz različnih razlogov ZUNAJ oz. NA ROBU; ki imajo težave z dojemanjem dane družbe kot SVOJE. (In ki si zastavljajo vprašanje: Komu pripada ta svet?)

16 Freud govori o treh virih trpljenja človeka:
nadmoč narave krhkost našega lastnega bivanja nezadostnost ustanov, ki urejajo medsebojne odnose ljudi v družini, državi in družbi

17 Tretji vir socialnega trpljenja in nosi v sebi paradoks:
Čemu bi bile ustanove, ki jih je človek sam ustvaril, da bi si olajšal življenje, vir socialnega trpljenja, nelagodja in ne nekaj dobrodejnega za vse?

18 Dosedanji razmislek nam nalaga dolžnost, da smo kritični ne le do individualnih kršilcev norm, nasilnežev, teh, katerih vedenje je videti odklonsko, pač pa tudi do ureditve družbe, do reda, do družbenih ustanov. Iz tega spoznanja izhajajo mnoge kritične teme in večina tem našega predmeta: Postaviti pod vprašaj trenutno pojmovanje pravičnosti / status quo Razumevanje nasilja (nasilje učencev/nasilje šole ali druge ustanove) Nefunkcionalne družine Revščina / socialna izključenost Medkulturno delo Delo s subkulturami Delo z odvisniki, prestopniki

19 TEORIJE Zakaj teorije?

20 Temeljna dilema: človek ali družba?
Pojasnjevanje odklonskih pojavov z individualnimi - fiziološkimi ali psihološkimi razlagami. (Od biološkega determinizma do znanstvenih rasizmov)

21 2. Pojasnjevanje odklonskih pojavov kot družbenih
Emile DURKHEIM Njegova teza: Družbena dejstva kot so kriminal oz. stopnje kriminala v določeni družbi lahko razložimo le z analiziranjem edinstvenih družbenih razmer, kot je na primer zlom družbenih norm v družbi.

22 Zakaj je Durkheimov pristop radikalno sociološki?
Ker od teoretikov zahteva, naj ostanejo na ravni družbenega pri svojih analizah ali razlagah družbenih pojavov, ne pa da iščejo morebitne psihološke ali biološke razloge zanje.

23 Durkheimova teorija temelji na tem, da je kriminal mogoče razložiti z analiziranjem, kako ta dejansko pomaga ohranjati »delujočo« družbo, »družbo, sposobno preživeti«. Na tako pojmovanje umeščenosti kriminala v družbo se nanaša pojem funkcionalizem.

24 Nadaljne teorije ki odklonskost razumejo »družbeno« so:
Razlage SOCIALNE DEZORGANIZACIJE; Razlaga »različnih vrednot« in »KULTURNEGA KONFLIKTA«. Perspektive funkcionalizma in teorije socialne dezorganizacije, so se stekale v teorijo anomije (breznormja), katere avtor je Robert MERTON.

25 Kar je že Durkheim, kasneje pa Merton poimenoval anomija, so chicaški teoretiki poimenovali socialna dezorganizacija. Oboje predpostavlja, da so povečane stopnje deviantnosti rezultat strukturnih pogojev v družbi oz. da je tudi deviantnost sama strukturni pojav.

26 Pomemben prispevek teorij prestopniških subkultur je v tem, da so pokazale, da so različne vrednostne orientacije, ki so prisotne v družbah, smiselna posledice različnega izhodiščnega družbenega položaja posameznikov oz. družbenih skupin. Ta vidik ruši predpostavko o mogočem vrednostnem konsenzu v družbi.

27 Subkulturni teoretiki so skupaj s pripadniki chikaške šole tudi izpostavili in razdelali pomen interakcije – kolektivno, odnosno in skupinsko osnovo nastanka družbenih odnosov in s tem tudi družbenih »odklonov«.

28 Tudi v nadaljnjih pristopih k razlagam odklonskosti so veljali poudarki interaktivnih procesov (odnosov), preko katerih posameznik razvije vzorce vedenja, tudi prestopniškega. Še vedno pod vplivom chicaške šole, so se nadaljnji teoretiki in raziskovalci v veliki meri osredotočili na posledice, ki jih nosi posameznik, ki je »označen« za devianta.

29 TEORIJA STIGME se osredotoča na rezultate interakcije med deviantom in nekom – zastopnikom družbe, ki ga želi sankcionirati. Teorija nazorno prikazuje, da izvajalci socialne kontrole, prej kot da zmanjšujejo ali popravljajo vedenje, na katerega se odzivajo, v resnici to vedenje pomagajo ponavljati, ga perpetuirajo in učvrščujejo prestopnikovo sliko o sebi kot prestopniku. Eden od namenov in doseženih ciljev teorije stigme je bil preusmeriti pozornost od individualnega prestopnika k tistim posameznikom in skupinam v družbi, ki identificirajo, aretirajo, sodijo, kaznujejo ali se trudijo rehabilitirati, pomagati, prevzgajati.

30 Radikalna sociologija: vse družbene pojave, tudi odklone je mogoče pojasniti le na način, da se jih postavi v širši družbeno-politični okvir. Naloga teorije je, da poveže dejanja posameznikov z družbeno strukturo ter z globalno organizacijo same družbe. Odklonskost je v tem smislu odraz boja med družbenimi podskupinami, ena od njegovih oblik.

31 Radikalni sociologi so pozornost usmerili tudi na odklonsko delovanje državnih in političnih organov, ki delujejo v smeri zoževanja človekove svobode: neupoštevanje zagotovljenih človekovih pravic, brutalizacija mehanizmov socialne kontrole, ustvarjanje ekonomskih monopolov, ki povečujejo izkoriščanje, institucionalne oblike diskriminacije in drugo. To razumevanje odklonskosti je širše od doslej omenjenih; zajema ne le žrtve pač pa tudi ustvarjalce družbenega reda.

32 Če zavzamemo distanco do pojma odklonskost se nam seveda zastavlja vprašanje: Kaj sploh je ODKLONSKO? In takoj za tem odgovor, da je to, kaj je odklonsko, stvar definicije. Nobeno vedenje namreč ni samo po sebi (inherentno) odklonsko, deviantno ali kriminalno. Tu pridemo do kritike delitve družbenih pojavov na patološke in normalne (*primer Singapur).

33 Tako sledenje nekim normam kot njihovo kršenje sta odvisna od tega, kje in kako so te norme vzpostavljene v določeni skupini oz. družbi. Določeno vedenje bo uradno ali javno spoznano za odklonsko, če oškoduje ali prizadane tiste z dovolj politične moči, da sprožijo pritožbo ali pa ko je označitev nekega dejanja za deviantno v službi interesov nosilcev družbene moči. Iz tega sledi, da so mnoga vedenja, ki jim pravimo odklonska, pravzaprav odraz političnih bojev med interesnimi skupinami. Zmožnost ene interesne skupine, da kot odklonsko definira vedenje, na splošno povezano z »drugo« skupino, lahko razumemo kot pomemben simbol moči, prestiža in statusa.

34 Konformizem družbenega raziskovanja in delovanja- usmerjenost na ohranjanje obstoječega družbenega reda Obstaja nevarnost, da kot strokovnjaki (tudi socialni pedagogi) sodelujemo z drugimi družbenimi institucijami, ki ohranjajo status quo v družbi in dramatiziramo deviante, tiste vidne in nemočne (ulične kriminalce, džankije, prostitutke, …), s tem jih dodatno demoniziramo ter predvsem odvračamo pozornost z institucionalnega nasilja politično močnih, ekonomsko- politične elite, ki imajo nenazadnje tudi moč pri oblikovanju in udejanjanju kazenskega prava in katerih delovanje je zelo verjetno na ključnih točkah povezano z našimi »predmeti obravnav«.

35 KAKO TOREJ DELOVATI? Delovanje na treh nivojih: 1.Individualnem (npr. prilagajati priseljence, da ne bodo izstopali in povzročali problemov?) 2.Vključevanje (npr. ustvarjanje novih poti, kako se bodo lahko na nov način vključili v obstoječo družbo) 3.Delovanje na družbo kot celoto (npr. seznanjanje družbe z vprašanjem priseljencev in s tem spreminjanje javnega mnenja, ideologij ter s tem preoblikovanje družbe kot take…)

36 Zaključki: KAJ VSE TO POMENI ZA NAS, SOCIALNE PEDAGOGINJE/PEDAGOGE?
Razumevanje pojavov usmerja našo optiko tega, kje vidimo problem. Družbeno obrobje je gibalo družbe; “družbeni problemi” pa so vselej simptom družbe kot celote. Odklonski posamezniki predstavljajo “ostanek”, tisto neintegrirano v družbi; potlačeno, nesprejeto; po Baudrillardu je v »ostanku«, v neintegriranem ali potlačenem skrito ravno bistvo družbe; tisto, kar jo kot celoto najbolj definira (a česar se po drugi strani najbolj otepa in boji). O podobnem govori Freire: “Obrobneži, devianti? Od vselej so bili znotraj družbe; ne zunaj nje!” Odklonski posamezniki so strelovodi za stres, ki ga povzroča nelagodje bivanja v družbi; odvajajo naše skupne napetosti (pravi antropolog La Barre). Je torej njihova odklonskost tudi naša stvar; saj smo del tega, kar oni povnanjajo, preko interakcij z nami so namreč postali in ostajajo to kar so.

37 KAKO POTEMTAKEM: Dati obravnavanim ali raziskovanim obrobnim družbenim skupinam moč? Spregovoriti z njihovimi besedami – jim posoditi svoj glas - Rising girl’s anger; Freire: vzgajati in izobraževati za družbeno spremembo ? Slišati njihove glasove (in razumeti njihovo simboliko) – primer nesprejemljivih, nasilnih spolnih vlog ?

38

39 Kdo ima tu problem ? Kdo ima tu problem ?
Ali nosilce “napačnih” družbenih vlog (preveč kulture napačne vrste) “prilagajati” – obravnavati, korigirati ali pa “sprejeti sporočilo”, razumeti kaj to govori ne le o njih, pač pa tudi o NAS ter o našem vzajemnem odnosu? Kdo ima tu problem ?

40

41 Identiteta SP: odnos do “glavnega toka”, do sedanjosti – prikimava ali se upira? S tokom časa – DA ali NE?

42 UKVARJANJE Z ZASVOJENCI Z »MOBITELI«
SP – defenziva SP - OFENZIVA UKVARJANJE Z ZASVOJENCI Z »MOBITELI« POKAZATI NA IZVORE PROBLEMOV V VSEJ NJIHOVI KOMPLEKSNOSTI PREVZGOJA »PROBLEMATIČNIH« UKVARJANJE Z DRUŽBO KOT CELOTO V VLOGI »FIGOVEGA LISTA« (ANNE FROMANN) RAZKRIVATI DRUŽBENO NEZAVEDNO – REFLEKSIJA IN ANALIZA DRUŽBE GAŠENJE POŽAROV POZORNOST NA VZROKE LE TEH DRUŽBO BRANITI PRED NEZAŽELJENIMI ČLENI ZASTOPNICA IN GLASNICA DRUŽBENEGA OBROBJA V SLUŽBI GOSPODARJEV (ZMAGOVALCEV) NA STRANI PORAŽENCEV (DRUGIH, NE-SLIŠANIH, NEVARNIH, NASILNIH, UMAZANIH, … ? ) POLITIKA MEJA PEDAGOGIKA PREHAJANJA MEJA


Prenesi ppt "N SVET PRIPADA VAM Družba – kot skupek dejavnosti in ustanov, v katerih se je človek oddaljil od svojih živalskih prednikov in ki služijo dvojnemu namenu:"

Podobne predstavitve


Oglasi od Google