Predstavitev se nalaga. Prosimo počakajte.

Predstavitev se nalaga. Prosimo počakajte.

Usposabljanje kandidatov za vpis v register strokovnjakov NAKVIS

Podobne predstavitve


Predstavitev na temo: "Usposabljanje kandidatov za vpis v register strokovnjakov NAKVIS"— Zapis predstavitve:

1 Usposabljanje kandidatov za vpis v register strokovnjakov NAKVIS
november 2015 Klemen Šubic

2 V ČASU HITRIH SPREMEMB JE STANJE NA MESTU NAJBOLJ NEVARNA DEJAVNOST.
Brian Tracy

3 Pomembno delovno gradivo in pričakovanja NAKVIS
Priročnik za strokovnjake NAKVIS (vsebuje smernice za delo strokovnjakov) Protokol obiska visokošolskega zavoda in višje strokovne šole (natančneje določa protokol pred, med in po obisku zavoda/šole) Pričakovanja NAKVIS do strokovnjakov Vloge deležnikov pri presojah Organizacija in potek presoj ter priprava poročila skupine strokovnjakov 1. program je v skladu z zakonom sestavljen formalno in vsebinsko ustrezno po študijskih področjih ter znanstvenih ali umetniških disciplinah, za katere je zavod ustanovljen; 2. program je strokovno dosleden in konsistenten, sodoben po vsebini in skladen z opredeljenimi cilji, pričakovanimi učnimi izidi študentov in kompetencami diplomantov; 4. temeljni cilji in učni izidi programa so v skladu z vsebino in ravnijo študijskega programa; splošne in predmetno-specifične kompetence morajo biti posebej opredeljene za vsak študijski program posebej;

4 Priročnik za strokovnjake
Vloga in naloge skupine strokovnjakov (v postopkih prve, pri podaljšanjih akreditacije ter pri zunanjih evalvacijah) Vloga strokovnih delavcev agencije (strokovna in pravna pomoč, pomoč pri organizaciji sestankov in obiskov) Zunanji opazovalci (dodatna skrb za pravilnost v postopkih, mednarodno sodelovanje, del usposabljanja kandidatov) Vlagatelj (vloga in spoštovanje protokola obiska) Potek akreditacijskih in evalvacijskih postopkov (vloge, popolnost vloge, imenovanje skupine, sestava, obisk in delo) Poročilo 1. program je v skladu z zakonom sestavljen formalno in vsebinsko ustrezno po študijskih področjih ter znanstvenih ali umetniških disciplinah, za katere je zavod ustanovljen; 2. program je strokovno dosleden in konsistenten, sodoben po vsebini in skladen z opredeljenimi cilji, pričakovanimi učnimi izidi študentov in kompetencami diplomantov; 4. temeljni cilji in učni izidi programa so v skladu z vsebino in ravnijo študijskega programa; splošne in predmetno-specifične kompetence morajo biti posebej opredeljene za vsak študijski program posebej;

5 Vloga, naloge in pomen strokovnjakov za agencijo
Pomen zunanje presoje pri odločitvah sveta Sestava skupine strokovnjakov (najmanj tričlanska: slovenski strokovnjak, tuji strokovnjak in strokovnjak študent). Strokovnjak kot neodvisni presojevalec - evalvator ali inšpektor? ugotavljanje dejanskega stanja, preverjanje izpolnjevanja pogojev v skladu z ZViS in merili, strokovna ocena stanja in predlogi za izboljšave. Agencija od strokovnjakov pričakuje: strokovnost, oblikovanje argumentiranih, nedvoumnih mnenj, enakopravnost, varovanje podatkov, nepristranskost.

6 Vloga deležnikov pri presojah
Predsednik skupine strokovnjakov: usklajuje (delo skupine, urnik obiska, vprašanja), sklicuje (sestanke), organizira in vodi (skupino), odgovarja (za delo skupine, pripravo poročila, organizacijo in izvedbo presoje), pripravlja (predlog urnika), presoja. Ostali člani skupine: sodelujejo (aktivno), presojajo (argumentirano in kritično ter dajejo priporočila), se usklajujejo, se udeležujejo (pripravljalnega sestanka, obiska, ustne obravnave …). Strokovni delavec: Pravna in strokovna pomoč Posredovanje med skupino in vlagateljem (usklajevanje urnika, posredovanje dodatne dokumentacije …) Podpora pri izvedbi presoje (vzpostavitev povezave med člani skupine, dokumentacija za presojo) Skrb za primerljivost in usklajenost poročil Ne vodi razgovorov in ne piše poročil, ker ni presojevalec Vlagatelj konstruktivno sodeluje (z agencijo in skupino strokovnjakov) in zagotovi pogoje za izvedbo presoje. Kdo zagotovi prevod?

7 Začetek postopka – imenovanje skupine strokovnjakov
Pregled vloge in poziv k dopolnitvi (popolnost vloge) Predlog skupine strokovnjakov Imenovanje skupine strokovnjakov na svetu agencije Seznanitev vlagatelja z imenovano skupino (možnost zahteve za izločitev strokovnjaka, rezultat: enaka oziroma spremenjena sestava skupine) ODLOČITEV STROKOVNJAKA VZROKI ZA PRISTRANSKOST Razpoložljivost? Sorodstvo, zveza Področna/strokovna ustreznost? - Poslovna povezava Predsednik ali član? - Morebitni spori v preteklosti Nepristranskost? Konkurenčnost Drugi primer za pristranskost: tesno prijateljstvo z izvajalci presojanega programa.

8 Sestava skupine in roki
Predsednik (slovenski strokovnjak), tuj strokovnjak, študent Kriteriji izbire glede na postopek Pomni: Večje, kot so skupine, zahtevnejša sta usklajevanje in organizacija dela znotraj skupine. ROKI - Prva akreditacija - Podaljšanje akreditacije in zunanja evalvacija

9 Začetek presoje Pristop k presoji: vloge (število), dopolnitve, organizacija, delitev nalog, posebnosti postopkov Pregled dokumentacije Vloga s prilogami Dopolnitve vloge Dostopni viri Posvetovanje s strokovnim delavcem Odločitev o izvedbi pripravljalnega sestanka in obiska Čim prejšnji dogovor o datumu in poteku obiska Nujnost obiska? Postopki z obiski/ogledi (prva akreditacija zavoda, podaljšanje akreditacije, zunanje evalvacije šol) Prva akreditacija študijskega programa (izjemoma)

10 Pripravljalni sestanek
Usklajevanje ugotovitev in mnenj Razčiščevanje odprtih vprašanj (dopolnitev vloge?) Priprava na obisk (oblikovanje vprašanj in izmenjava mnenj o presojani zadevi) Dokončna priprava urnika in določitev skupin izpraševancev Usklajevanje vsebine poročila Smiselnost sestanka: kaj je mogoče razčistiti po elektronski poti (prva akreditacija študijskega programa) Kdaj izvesti pripravljalni sestanek? Več dni pred obiskom Tik pred obiskom Obakrat?

11 URNIK OBISKA Predsednik pravočasno oblikuje predlog urnika zaradi usklajevanja. Usklajevanje urnika: skupina <> strokovni delavec <> vlagatelj. Koliko dni bo trajal obisk? Načrtovanje razgovorov, odmorov in dnevne obremenitve cca. 45 minut na razgovor (odvisno od števila izpraševancev), 15 minutni odmor število in vrsta izpraševancev trajanje razgovorov/dan Enakomerna in enakopravna zastopanost izpraševancev Kdo določi izpraševance? Improvizacija: naključni razgovori / izključitev sogovornika / predhodni obisk? - NE

12 PRVA AKREDITACIJA Visokošolskega zavoda:
presoja izpolnjevanje meril glede ustanavljanja zavoda ter izvajanje predvidenih študijskih programov, ustreznost prostorov in materialnih pogojev za delovanje visokošolskega zavoda; izvedba razgovorov (ustanovitelj, nosilci, strokovne službe); predstavitev ključnih ugotovitev (prednosti, priložnosti za izboljšanje, neskladnosti); priprava poročila.

13 PODALJŠANJE AKREDITACIJE
Obisk: razlike med presojo v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa; ključno za presojo je predvsem samoevalvacijsko poročilo in analiza stanja od prve oziroma zadnje akreditacije; izvedba načrtovanih in nenačrtovanih razgovorov (naključni razgovori s študenti in zaposlenimi); potreba po vpogledu v določeno dokumentacijo; delo med premori (krajši med razgovori in daljši med potovanji na druge lokacije in pripravo ključnih ugotovitev); prilagoditev urnika glede na ugotovitve in razpoložljivost; predstavitev ključnih ugotovitev (prednosti, priložnosti za izboljšanje, neskladnosti) vsem notranjim deležnikom, ki so sodelovali v razgovorih. Skupina strokovnjakov v ugotovitvah ne sme prejudicirati odločitve sveta agencije.

14 PRIPRAVA ZAVODA NA OBISK
določitev kontaktne osebe za usklajevanje urnika ter pomoč pri načrtovanju in izvedbi obiska (tudi posredovanje dodatne dokumentacije); zavod poskrbi za ustrezne prostore za izvedbo obiska (delo skupine, opravljanje razgovorov, parkirna mesta …) omogoči ogled prostorov in opreme, priskrbi dodatno zahtevano dokumentacijo, priskrbi namizne oznake za izpraševance; zavod zagotovi nemoten potek obiska, ustrezno število in sestavo izpraševancev ter omogočiti skupini vpogled v vso zahtevano dokumentacijo; zavod se prilagaja morebitnim spremembam urnika (priskrbi dodatne izpraševance, dodatno dokumentacijo, ogled dodatnih prostorov ipd.); zavod zagotovi prevoz skupini strokovnjakov na dislocirane enote zavoda, do prostorov delodajalcev, v učne baze ipd.

15 OBISK ZAVODA Uvodni sestanek skupine strokovnjakov s predstavniki zavoda (prisotni tudi predstavniki zaposlenih in študentov): pozdravni nagovor predsednika skupine strokovnjakov in predstavitev njenih članov; pojasnitev namena in predvidenega poteka obiska; pojasnitev pričakovanj vodstva zavoda in skupine strokovnjakov; strokovni delavec predstavi svojo vlogo in pristojnosti ter morebitne posebnosti postopka (izredna evalvacija, …)

16 RAZGOVORI IN OGLED PROSTOROV
ogled prostorov in opreme na zavodu (po uvodnem sestanku) naj bo priložnost za izvedbo naključnih razgovorov z zaposlenimi in študenti; razgovori potekajo po urniku z različnimi skupinami izpraševancev; pred začetkom razgovora predsednik skupine pozdravi izpraševance, predstavi člane skupine in strokovnega delavca, pojasni namen obiska ter preveri sestavo izpraševancev (isti ljudje v različnih skupinah izpraševancev, asistenti + učitelji, študenti + študenti funkcionarji ipd.); vprašanja se prilagodi izpraševancem, upošteva se posebnosti zavoda/šole oziroma študijskega programa; izpraševancem je treba zagotoviti občutek, da lahko neobremenjeno izrazijo svoja mnenja in občutke; predsednik skupine izpraševancev zagotovi, da bodo njihove izjave v poročilu anonimizirane.

17 IZVEDBA INTERVJUJEV Strokovnjaki, še posebej predsednik skupine, poskrbijo za ustrezno komunikacijo z izpraševanci, tako da: postavljajo jasna in jedrnata vprašanja, usmerjena v zadevo, ki jo nameravajo preučiti; ne zavajajo izpraševancev in jih z vprašanji ne skušajo zmesti; ne ponavljajo vprašanj, razen če je to pomembno zaradi ugotovitve dejanskega stanja z navzkrižnim izpraševanjem različnih skupin; ne izpuščajo pomembnih vprašanj; razgovori so namenjeni prav temu, da si pridobijo vse ključne odgovore; lahko pri dajanju priporočil svetujejo, predlagajo rešitve; vzpostavijo nepristranske, enakopravne in spoštljive razmere za odprt razgovor; se ne prerekajo z izpraševanci in niso vzvišeni ali nezaupljivi; se ne hvalijo ali delajo primerjave z lastnim zavodom ali lastnimi izkušnjami; se izogibajo osebnim mnenjem in sodbam; svoje pomisleke in skrbi izražajo le med premori v skupini strokovnjakov.

18 DELO MED PREMORI IN PREDSTAVITEV KLJUČNIH UGOTOVITEV
Premore med razgovori je potrebno izkoristiti za: izmenjavo mnenj, usklajevanje ugotovitev in načrtovanje naslednjega razgovora; vpogled v dokumentacijo, pregled navedb v vlogi, posvetovanju s strokovnim delavcem; razgovore z naključnimi študenti ali zaposlenimi. DALJŠI PREMORI Ustna predstavitev ugotovitev: Predsednik skupine strokovnjakov vsem navzočim jasno in nedvoumno predstavi vse najpomembnejše ugotovitve, ki bodo zapisane v evalvacijskem poročilu, še posebej tiste, ki za vlagatelja niso najbolj ugodne (neskladnosti) in priložnosti za izboljšanje.

19 PRIPRAVA POROČILA Poročilo:
eno najpomembnejših dokazil, na katerih temelji odločitev sveta agencije (jasno, nedvoumno ter argumentirano); predloga poročila za različne vrste postopkov; predstavlja enotno mnenje vseh članov skupine strokovnjakov (ni ločenih mnenj); končno evalvacijsko poročilo predstavlja čistopis (upošteva pripombe vlagatelja na poročilo oziroma poročila ne spreminja - končno).

20 UGOTOVITVE SAMOEVALVACIJE NAKVIS
Ugotovljene prednosti izvedenih zunanjih evalvacij: strokovno pregledano gradivo; uspešno sodelovanje strokovnih delavcev in strokovnjakov; dovolj časa za organiziranje in pripravo poročila; dovolj obsežna gradiva za presojo; ustrezna sestava skupin strokovnjakov (v večini primerov); splošno zadovoljstvo zavodov/šol z izvedenimi zunanjimi evalvacijami.

21 UGOTOVITVE SAMOEVALVACIJE
Priložnosti za izboljšanje: dodatno usposabljanje strokovnjakov in izmenjava dobrih praks (enkrat letno posvet strokovnjakov); več naključnih razgovorov s študenti in zaposlenimi (na obisku); folow-up; boljše poznavanje posebnosti zavoda oziroma posebnosti višjih strokovnih šol; odpravljanje težav pri uporabi tujega jezika pri presoji; bolj konkretna priporočila za izboljšanje (prilagojena zavodu/šoli oziroma študijskemu programu); določitev in prilagoditev urnika glede na posebnosti zavoda/šole; objektivna predstavitev ugotovitev na zaključnem sestanku; aktivnejše vključevanje tujih strokovnjakov v presojo in pisanje poročila; izboljšanje usklajevanja znotraj večjih skupin strokovnjakov.

22 UGOTOVITVE SAMOEVALVACIJE
Primeri slabih praks: premalo konkretna in jasna predstavitev ključnih ugotovitev na zaključnem sestanku; nepripravljenost sodelovanja tujega strokovnjaka pri presoji; nepoznavanje sistema višjih strokovnih šol; slaba organizacija in koordinacija predsednika skupine; neenakovredno upoštevanje mnenj članov skupine strokovnjakov (študent, tuj strokovnjak); vsiljevanje lastnega mnenja ostalim članom skupine strokovnjakov (neusklajevanje z ostalimi člani skupine); postavljanje sugestivnih vprašanj in obravnavanje intervjuvancev „kot da bi bili na izpitu“; nespoštovanje urnika, zamujanje tujega strokovnjaka, improvizacija obiska.

23 UGOTOVITVE SAMOEVALVACIJE
Primeri dobrih praks: postavljanje odprtih vprašanj (nesugestivnih), čas za refleksijo odgovorov, spoštljiv odnos do izpraševancev, obvladovanje napetosti s humorjem; vključitev strokovnjaka iz prakse (iz negospodarstva) v skupino strokovnjakov; zelo analitičen in kvaliteten pristop študentov; nevsiljiv odnos skupine strokovnjakov; obisk predavanj med obiskom in razgovori z naključnimi študenti in zaposlenimi; samoiniciativnost strokovnjakov za preverjanje informacij iz različnih virov; dobra organiziranost skupine, skupno poročilo so strokovnjaki pripravljali sproti, med sestanki skupine.

24 Pomen samoevalvacije PREDNOSTI UČINKOVITE SAMOEVALVACIJE:
Vrednotenje lastnega delovanja in ugotovitev dejanskega stanja (transparentnost delovanja, pomembnost informiranja in vključevanja vseh deležnikov); Evalvacija vseh procesov na visokošolskem zavodu in vseh sodelujočih; Samoevalvacija kot priložnost za aktivno sodelovanje; Učinkovit sistem samoevalvacije (povečanje zaupanja, motivacije za delo, pripadnosti in odgovornosti). PREDNOSTI UČINKOVITE SAMOEVALVACIJE: hitrejše in učinkovitejše prepoznavanje potencialnih problemov, še preden nastanejo; izboljšanje delovanja zavoda/šole; spodbujanje kulture kakovosti (skupne vrednote, prepričanja, pričakovanja in zaveze h kakovosti podprte z vodstvenimi in strukturnimi elementi in procesi); učinkovit sistem samoevalvacije (sklenitev zanke kakovosti; presoja lastnega dela, učinkovitosti ter rezultatov).

25 HVALA ZA VAŠO POZORNOST!


Prenesi ppt "Usposabljanje kandidatov za vpis v register strokovnjakov NAKVIS"

Podobne predstavitve


Oglasi od Google